Vse manj izposoje mladinske literature, otroci se učijo iz interneta

V Knjižnici Litija po obdobju epidemije beležijo občuten padec števila članov. Lani je bilo v knjižnico včlanjenih 4193 občanov, 10 odstotkov manj kot leta 2019. Upad so sicer beležili že pred epidemijo COVID-19, saj je članov zdaj okoli 1000 manj kot pred desetimi leti. Predvsem jih skrbi za mladino, saj jih je lani v knjižnico zašlo kar desetina manj kot v letu 2020, ko so bile knjižnice zaradi protikovidnih ukrepov več mesecev zaprte. 

Kljub zmanjševanju števila včlanjenih so sicer leta 2019 spet pričeli beležiti rast, a se je število članov nato v letu 2020 zmanjšalo za četrtino. “Ni pričakovati, da se bo obisk zaradi izposoje hitro vrnil na nekdanjo raven. V letu 2021 je bil za 5 odstotkov višji od leta 2020, a je ostal za 20 odstotkov nižji kot v letu 2019,” je pojasnila direktorica Aleksandra Štuhec.

Lani so si tako za dvig izposoje v Knjižnici Litija prizadevali na različne načine. “Zaradi pogoja PCT smo imeli kar nekaj izzivov.  Gradivo smo predajali skozi okna, nosili na parkirišče, tudi na dom, v Šmelc in podobno,” je povedala Štuhčeva. So pa zunaj knjižnice namestili tudi paketnike in omogočili dostop v času, ko je bila knjižnica zaprta.

Izposodili so si za četrtino manj mladinske literature

V Knjižnici Litija jih skrbi predvsem, kjer izposjojajo vse manj mladinske literature, a to ne le v zadnjem letu. “Delež izposojene mladinske literature glede na celotno izposojo znaša le 25 odstotkov, mladih do 15. leta starosti pa je nekaj manj kot polovica vseh včlanjenih. Iz tega razmerja sklepamo, da si mladi člani precej manj izposojajo kot odrasli, in seveda tudi berejo manj,” je dejala Štuhčeva, ki si zato z ekipo prizadeva ta trend obrniti.

Trenutno se pogovarjajo z osnovnimi šolami, da bi organizirali več obiskov otrok v šolskem času. “Dolgo časa je bila to praksa, ki pa je potem nekako zastala. Mladi ne uporabljajo več poučnega gradiva, ki pomaga pri učenju, ampak vse bolj posegajo po teh vsebinah na spletu. To pa je zelo neselekcionirano, otroci nimajo niti pravega razumevanja o vsem, kar najdejo na spletu,” je problematiko izpostavila Štuhčeva. 

Potrebujejo nove prostore in energetsko sanacijo knjižnice

Nekoliko lažje je obiskovanje knjižnice spodbujati pri najmlajših. “Obiskovanje pravljičnih ur je najnežnejši način privabljanja otrok v knjižnico. Včasih imamo tudi po tri obiske skupin iz vrtcev v dopoldanskem času,” je dejala Štuhčeva, ki si po kovidnem obdobju želi, da bi se v knjižnici lotili tudi odprave kroničnih težav. 150 let stara stavba namreč kaže svoje pomanjkljivosti. Osrednji prostor v knjižnici je premajhen za kakšne večje obiske, za mamice z vozički, starejše in gibalno ovirane so neprijazne stopnice na vseh nivojih knjižnice, knjižničarje pa pesti tudi pomanjkanje prostora za gradivo na vseh oddelkih, zaradi česar knjižnica izgublja preglednost in estetsko komponento, pravijo. 

Ob vsem tem sta obe stavbi knjižnice, v Litiji in Šmartnem, še energetsko potratni, zato Štuhčeva že nekaj časa poziva obe občini tudi k energetski sanaciji obeh stavb, vendar večjih investicij v tem letu občinski proračun za Knjižnico Litija še ne predvideva. 

SORODNI ČLANKI:

V Zasavju v knjižnice včlanjenih 13 tisoč knjižnih moljev