Izkušnje z delom od doma v času epidemije COVID-19 so pokazale, da lahko marikatero podjetje in njegovi zaposleni veliko postorijo tudi doma – v okviru rednega delovnika, seveda. Pred dnevi je priporočilo o delu od doma za uslužbence javne uprave sprejela tudi Vlada RS, pri čemer po zgledu Evropske komisije svetujejo hibridni način dela od doma, torej nekaj dni od doma in preostale dni na delovnem mestu. Takšen način dela je prednost tudi za Zasavce, ki zaradi vsakodnevnih zastojev ob konicah na cesti “izgubijo” tudi po nekaj ur dneva.
“V začetku pandemije se je naše podjetje odločilo, da bomo v izogib okužbam delali od doma, saj nam tudi sama oblika pisarne (“open office”) ne dovoljuje izolacije. Zato je minilo precej časa, da smo se zopet vračali nazaj. Vzpostavili smo sistem beleženja prisotnosti, da bi se izognili prevelikemu številu zaposlenih v pisarni naenkrat. Do zdaj smo bili tako prisotni po potrebi nekajkrat tedensko, bomo pa v kratkem prešli na hibridni model, ki bo bolj določen, in sicer z obvezno prisotnostjo na sedežu trikrat na teden,” pojasnjuje Trboveljčanka Martina, ki ji bo tak način dela tudi v prihodnje ustrezal, predvsem pa šel na roko zaradi družinskih obveznosti v domačem kraju.
V enem letu pridobiš vsaj 16 dni časa, ki ga sicer porabiš za vožnjo
Seštevek vseh ur, preživetih na cesti zaradi vožnje na delo in domov, v enem letu pomeni kar lepo število dni.
“Komunikacija s sodelavci v živo je zelo pomembna, vseeno pa bo podjetje ohranilo fleksibilnost in olajšalo vsakdan predvsem tistim, ki se vozimo iz bolj oddaljenih krajev. Verjamem, da predstavlja hibridni model najboljše za delodajalca in zaposlene, saj zaposleni prihranimo na času, ki ga drugače zapravimo za prevoz, vseeno pa nismo izolirani en od drugega in še bolje sodelujemo,” pravi sogovornica. Podobno pove tudi Trboveljčanka Nina, ki ji prihranek časa na račun vožnje prav tako veliko pomeni.
Naredila je celo izračun: v 200 delovnih dneh bi na cesti ob idelanih pogojih pustila po dve uri dan, torej skupaj 400 ur oziroma 16,6 dneva. Ali pa takole: letos bo vseh delovnih dni 252 in če bi se vsak dan vozili eno uro v službo in prav toliko nazaj, bi na cesti preživeli 21 dni. “Ta čas lahko človek nameni gibanju in boljšemu zdravju ali pa se posveti družini,” je poudarila in dodala, da jo je hribidni način dela, ki so ga po koncu epidemije ohranili v ljubljanskem podjetju, razveselil, da ji omogoča večjo fleksibilnost. “Pa tudi lažjo organizacijo dela ob izrednih dogodkih, zmanjševanje stroškov dela in manj bolniških odsotnosti,” je prepričana sogovornica, ki ima s sodelavci v ekipi dobre odnose in bi zaradi tega težko menjala službo bližje domu. “Ta hibridni način pa omogoča lažje uravnavanje in ravnovesje družinskega in poslovnega življenja,” še dodaja.
| Vlada državni upravi priporoča hibridni način dela na način, kot ga za svoje zaposlene uvaja tudi Evropska komisija, in sicer da se delovni teden glede na možnosti delovnega procesa v organu izvede po modelu 1 + 2 + 2, kar pomeni da 1 dan javni uslužbenec dela na domu, 2 dni dela v prostorih delodajalca, 2 dni pa opravlja delo na domu ali v prostorih delodajalca v sprotnem dogovoru z neposredno nadrejenim glede na potrebe delovnega procesa. |
Kako pa so delo od doma sprejeli in ohranili v zasavskih podjetjih? V Dewesoftu, na primer, večina sodelavcev ne more delati od doma, saj delajo v orodjarni, sestavljalnici, skladišču in logistiki, kjer je prisotnost pomembna. “Imamo pa zato v podjetju veliko aktivnosti, ki popestrijo delovne dni in nam vsem veliko pomenijo. Kot skrben delodajalec tako opažamo, da tudi tisti zaposleni, ki zaradi narave dela lahko delajo od doma, še vedno najraje delajo v sredini svojih sodelavcev, saj jim le na lokaciji lahko ponudimo vse ugodnosti, od izvrstne prehrane, prostočasnih aktivnosti, druženja ob kavici, zdrav zajtrk, nenazadnje pa tudi pristnost in bližino človeških odnosov,” pravijo v podjetju in dodajajo, da je delo od doma dobra rešitev za opravila, ki zahtevajo večurno koncentrirano in samostojno delo.
Še vedno je pomemben stik s sodelavci in dobro vzdušje na delovnem mestu
“Zelo dobre izkušnje so tudi pri timih, ki so sestavljeni iz ljudi iz različnih geografskih območij. S takšnim načinom smo vzpostavili nekaj novih timov, ki lahko dela izvajajo od doma in se za operativne potrebe srečujejo na daljavo. Tako prihranimo tako pri času za potovanja, energiji in denarju, nekaj pa tudi k čistejšemu okolju. Ko se projekti vzpostavljajo ali zaključujejo, pa se še vedno vsi srečamo v živo in se poveselimo,” še dodajajo v podjetju, kjer verjamemo, da bodo v prihodnosti uspešna podjetja tista, ki bodo znala vzpostaviti kreativna okolja in sproščene odnose na lokaciji.
V Steklarni Hrastnik so delo od doma formalizirali že na začetku epidemije.
Delo od doma pa vse od epidemije dalje ohranjajo v Steklarni Hrastnik, seveda, kolikor je to mogoče, torej v delovnih sredinah, ki jim narava dela to omogoča. “Usklajevanje poteka glede na delovne obveznosti. Pri določenih projektih, kjer je nujno redno sodelovanje širše ekipe sodelavcev, delo od doma prilagajamo časovnici projektov,” pojasnjujejo in dodajajo, da so ta način dela formalizirali že pred dvema letoma in tako vsem zaposlenim omogočili vsa potrebna orodja za delo od doma – prenosne računalnike in orodja oziroma aplikacije za pogovore in sestanke na daljavo.
Osebne izkušnje zaposlenih pri delu od doma pa so različne, še dodajajo, a poudarjajo, da se trudijo prisluhniti vsakomur: “Tako sodelavkam in sodelavcem lahko v največji možni meri omogočimo način dela, ki je skladen tako z našo organizacijsko kulturo, delovnimi procesi in organizacijo dela ter posameznikovim zasebnim oziroma družinskim življenjem.”
