Dve zasavski občini bi radi imeli status mestne občine. Na zadnjih občinskih sejah so tako v Zagorju kot dva dni kasneje v Trbovljah razpravljali na omenjeno temo. V Zagorju so svetniki podali zeleno luč le v toliko, da na Občini pripravijo gradivo in s tem odprejo pot za razpravo, v Trbovljah pa so na mizo že postavili predlog pobude.
Županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič je povedala: “Z idejo postati mestna občina se spogledujemo že nekaj časa, to ni nekaj, o čemer bi beseda tekla prvič, res pa je, da pogovorov na to temo nismo nikdar formalizirali. /…/ Po statistiki vendarle smo neko gravitacijsko območje in ne smemo pozabiti, da smo eno izmed najbolj poseljenih mest na km², kar je očiten znak, da smo res izrazito mestnega značaja; podeželja skoraj nimamo.”
Središče regije v Trbovljah ali Zagorju?
Trbovlje dajejo vtis središča regije, kar dokazujejo navzočnost več različnih institucij, so izpostavili na seji: Splošna bolnišnica Trbovlje, okrajno sodišče, izpostava AJPES-a, izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje, regijski center za obveščanje, izpostava ZPIZ-a, izpostava izpitnega centra, dve srednji šoli, sedež Zasavske ljudske univerze. “Z vidika števila prebivalcev je po dolgih letih zabeležena rast, v prihodnje pa pričakujemo, da se bo trend nadaljeval v tej smeri, da se bo s stanovanjsko gradnjo in s širitvijo gospodarstva ter delovnih mest število še povečevalo,” spodbudne novice orišejo na Občini Trbovlje.
V luči pokrajinske zakonodaje zagorski župan Matjaž Švagan vidi center pokrajine v Zagorju. »Ne bomo hiteli, bomo pa se pripravili,« je dejal svetnikom. Da gre za prvi korak, je opisal sklep predlagan svetnikom, da pripravijo gradivo in o tem razpravljajo na posameznih odborih in komisijah. Švagan, ki je zagovornik pokrajin, željo po spremembi zagovarja tudi z razvojnim koeficientom občine, ki je najvišji od zasavskih. »Danes je to moj prvi korak in marsikoga v Zasavju moti, da je to ravno pri nas« doda.
Zagorska občina, ki je po površini v Zasavju največja, ima tudi sedež Regionalne razvojne agencije, in kot še naniza župan je v bližini biometrično središče Slovenije, pisarne v občini pa imajo tudi mnoge državne institucije kot je inšpektorat za delo, za okolje in prostor, za kmetijstvo, za infrastrukturo in še nekateri drugi.
Svoj pogled na predlog je izkazal tudi svétnik Aleš Gulič, ki je opomnil, da jih med nekaj več kot 16 tisoč prebivalcev kar 15 tisoč živi v mestu Trbovlje in da sta bila v preteklosti le Ljubljana in Maribor bolj poselitveno strnjeni mesti. Danes so Trbovlje deveto mesto v Sloveniji po velikosti, vsa ostala zasavska mesta pa se nahajajo okrog 30. mesta naprej. “Leta 1994 bi bili zlahka mestna občina, a je poleg zadoščenosti ostalim kriterijev, tedaj močno izstopalo pomanjkanje števila delovnih mest, namreč Občina je bila tedaj v “stečaju” (zaradi dolgov) in se je ukvarjala z drugimi, tedaj (socialno) pomembnejšimi temami,” je zgodovinsko ozadje orisal svetnik Levice, ki ocenjuje, da tedaj preprosto tudi ni bilo dovolj politične volje za kaj takega zaradi spleta različnih okoliščin.
“Drži, ne zadostujemo vsem postavljenim kriterijem, ki pogojujejo prejem statusa mestne občine,” še realno pravi Gabričeva, ki meni, da bi bil jalov argument izgovarjati se na to, “zadostujemo pa velikim kriterijem, kot so kulturno, gospodarsko in upravno središče Zasavja” in se v tej luči nadeja uspešnega potegovanja za podelitev omenjenega statusa tudi v nadaljnjih vloženih postopkih, pri katerih namerava Občina Trbovlje apelirati tudi na Državni zbor Republike Slovenije in na zasavske poslance.
