V Zasavju imamo 130 doktorjev znanosti, poznate kakšnega?

Zasavje ima po zadnjih statističnih podatkih 130 prebivalcev in prebivalk, ki imajo dosežen naziv doktor-/ica znanosti. Največ ljudi s to izobrazbo je v občini Litija, najmanj pa v Hrastniku. Predstavili vam bomo tri: Špelo Režun, Uroša Ocepka in Mašo Jazbec. 

Za celovit vpogled tudi po 48 ur skupaj prebila v različnih domovih za starejše

Ko se je Špela Režun lotevala doktorata, je bila že mama dveh majhnih deklic, kar z vidika usklajevanja časa zagotovo ni bil mačji kašelj in je bila zanjo ta odločitev kar težka. “Ker pa je Zakon o socialnem varstvu glede tega, kdo naj vodi neko socialno-varstveno ustanovo kar strog, sem vedela, da se tega preprosto moram lotiti in pridobiti izobrazbo s tega področja, če želim nadaljevati vodstveno v tej smeri,” pove sogovornica, ki roko drži nad VDC Zasavje. Ker je ravno tedaj njena babica domače okolje zamenjala za dom za starejše, je pod drobnogled vzela to področje in v nekaterih, in koncesionarskih in javnih domovih za starejše, preživela tudi denimo 48 ur skupaj. “Tako resnično zaznaš, kako stvari v praksi tečejo, zaznaš odnose in potrebe vodstva, zaposlenih in stanovalcev in najdeš odgovor npr. na vprašanje, ali postaviti v ospredje kup popoldanskih aktivnosti za ostarelega človeka ali stremeti v smer, da ga obišče družina,” ponazori in praktično doda: “V drugem primeru razvoj teče tudi v smeri, da zagotoviš kotičke za otroke in dovolj parkirišč.” Režunova, ki je sicer izšla kot diplomantka in magistrica iz Ekonomske fakultete, bi, če bi se znova odločala, znova sprejela odločitev za doktorat, znova v smeri organizacijske kulture in vodenja. Pridobila je namreč toliko, da tudi na račun tega obširnega dodiplomskega dela stremi v smeri izboljšav za vse vključene in da “v nesmislu birokracije najde smisel za podporo človeku, uporabniku.” In tudi VIP Zasavje, obširen projekt, v katerega je kot vodilna v zavodu vključena, vidi kot nekaj velikega in obširnega, kar bi zlahka lahko bilo svojevrstno doktorsko delo, podkrepljeno z znanstvenimi raziskavami in ugotovitvami.

Zasavci z narejenim doktoratom znanosti

Ocepek: “Marsikaj zmorem. Le upati si moram!”

Profesor matematike in računalništva Uroš Ocepek, ki je doktoriral na področju računalništva in informatike (povezal je dodiplomsko znanje s področjem umetne inteligence), je leta, ko je delal doktorat opisal kot stresna. “Do doktorata sem imel strahospoštovanje, saj sem diplomiral na drugi fakulteti – če sem kdaj pozabil na to dejstvo, so me v prvem letniku na to zagotovo opomnili. Spominjam se tudi decembra 2010, ko sem bil v 1. letnik in me je čakal pregledni izpit 13 dodiplomskih predmetov, istočasno pa sem nadomeščal bolniški stalež takratne učiteljice matematike na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje. Priznam, da sem na noč spal le nekaj ur,” še opisno potrdi uvodno navedbo in prizna, da je tekom študija pridobil precej veščin znanstvenega raziskovanja, ki mu še danes pridejo prav pri pripravi dokumentacije za projekte, natečaje. “Študij mi je dal širino in spodbudil mojo ustvarjalnost, ki jo uporabljam v službi in pri drugih projektih.”

Selitev na Japonsko, drug jezik in kultura, a motivacija na višku!

Maša Jazbec se let, ko je opravljala doktorat še zelo dobro spominja, tudi zaradi izkušnje tujine. “Doktorat sem opravljala na Japonskem na Univerzi Tsukuba. Kjer nisem poznala nikogar. Vse mi je bilo totalno novo. Meni je dala ta izkušnja ogromno. Ena plat je bila selitev v državo, kjer je kultura res drugačna od naše. Ter druga plat smer doktorata – kajti doktorat sem opravljala na oddelku za strojništvo, informatiko in sisteme,” opisuje Jazbečeva, ki je sicer diplomirala na področju intermedijske umetnosti, nato izobrazbo nadgradila z magisterijem v avstrijskem Linzu ter jo okronala z doktoratom s področja humanistične robotike, opravljenim na Japonskem.

Tudi ker so bili njeni mentorji vsi japonski inženirji, je bilo vse skupaj res velik izziv. “Ker pa so se mi uresničile sanje; da sem lahko raziskovala humanoidno robotiko skupaj s priznanimi znanstveniki v laboratoriju prof. Hiroshija Ishigura sem študij zaključila brez večjih težav. Motivacija je bila na višku!”

Doktorski študij je lahko velik finančni zalogaj

Medtem, ko se pri nekaterih podiplomskih študentih okoliščine (lahko) obrnejo tako, da so upravičeni do kritja šolnine ali prejmejo štipendije iz različnih naslovov projektov/razpisov, v vlogi mladih raziskovalcev in podobno, je v spet kakšnem drugem primeru tako, da stroške krije doktorski študent sam. In zneski za to sploh niso majhni, kot je razvidno iz javno dostopnih cenikov. Na fakultetah Univerze v Ljubljani je v aktualnem študijskem letu najnižja cena za letnik doktorskega študija 2.200 evrov in najvišja 5.500 evrov, podobno tudi na fakultetah Univerze v Mariboru, kjer so cene od 2.250 evrov pa do 4.000 evrov za letnik. Vsi sogovorniki so vloženemu času, trudu in tudi kakšnemu odrekanju na račun pridobitve doktorata navkljub enotni: Ta prehojena pot ogromno da, znanje, ki se prepleta z delovnim področjem pravzaprav celo življenje in veliko je vredno tudi to, da lahko prenašajo marsikaj usvojenega tudi naprej. In vsi trije bi, če bi se morali znova odločiti, brez pomisleka šli znova po poti izdelave doktorata.

SORODNI ČLANKI:

Zaključili študij? Preverite, ali lahko prejmete od 400 do 600 evrov nagrade!