“Presenečenje za začetek leta – konec nočnega leta balona iz Udin v Zasavju,” nam je ob najdbi novega balona sporočil spremljevalec radiosond Dejan Novak. V zgodnjih jutranjih urah je na Polšini v Zagorju pobral nepoškodovan vremenski balon in radiosondo. Preden je padel na območje Zasavja, je dosegel 17.000 metrov višine in potoval dobrih 140 kilometrov z največjo hitrostjo preko 170 kilometrov na uro.
Trboveljčan nam je v nadaljevanju pojasnil, da gre za balone s helijem, ki nosijo vremenske sonde za zbiranje podatkov o temperaturi zraka, vetru in tlaku na različnih višinah. V ozračje jih pošiljajo agencije, kot je v Sloveniji Agencija RS za okolje (ARSO), da na podlagi zbranih podatkov napovejo vreme za naprej.
Celi baloni – prava redkost
“Baloni se na višini zaradi tlaka in temperaturnih sprememb tako močno povečajo, da počijo. S tem se njihova pot konča, in kolikor jaz vem, za agencije niso več uporabni. Še vedno pa oddajajo signale, ki jih sprejemamo radioamaterji.” Podatke ljubiteljski zbiratelji nato vnesejo na spletno stran Radiosonde Tracker in se odpravijo na lov za padlo sondo. Včasih, nam je zaupal sogovornik, se na kakšni lokaciji najde tudi po 4 ali 5 zbirateljev. “O tem, kako se zmenimo, kdo bo domov odnesel balon in sondo, rajši ne bi – je včasih kar burno. Največkrat pa se dogovorimo in gremo potem še skupaj na kavo.” Sam jih ima doma že okoli 70, le trije baloni pa so celi. Največkrat balon namreč poči, se pa zgodi tudi, da pride do puščanja helija pri ventilu in se nato nepoškodovan spusti na zemljo. Kot zanimivost je dodal, da je dva od treh našel na območju Zasavja.
Na najbolj zanimivega je čakal, da so se odprle občinske meje
Prvi balon je Novak pobral leta 2019. Navdušil ga je prijatelj, ki se je s tem že ukvarjal in nekega dne objavil, da gre na iskalno akcijo za enega od balonov. Takrat se je odločil, da se mu pridruži in ugotovil, da je sprejemanje podatkov sonde in lov za baloni pravzaprav kar zanimivo. Marsikdaj je ponj splezal na drevo, šel v reko in tudi na kakšno streho. “Upam, da nisem preveč ljudi prestrašil, ko sem ponoči s svetilko svetil okoli njihove hiše,” je priznal in dodal, da se je zgodilo tudi, da je zjutraj od kakšnega domačina dobil kavico, ko mu je pojasnil, kaj počne. Najbolj pa mu je v spominu ostala sonda, ki je v Slovenijo v času epidemije pripotovala iz Nemčije. “Na spletno stran ni nihče vpisal, da ga je našel, jaz pa nisem mogel ponj, ker so bile zaprte občinske meje. Kar nekaj časa sem ga čakal. 380 kilometrov je prepotoval v 150 minutah, njegova največja hitrost je bila preko 280 kilometrov na uro.” Na jutro, ko so se meje odprle, ga je šel iskat in se kar namučil, da ga je dobil iz drevesa.
Našemu sogovorniku je sicer bolj zanimivo iskanje padlih balonov in sond kot pa sprejemanje podatkov. Je pa, kot pravi, zanimivo videti, kako močni so lahko vetrovi in kako nizke so temperature v višjih plasteh ozračja – tudi do 60 stopinj Celzija pod lediščem. Se pa naredi tudi, da balon malo spušča plin – ravno toliko, da ne pride do poka, se nato ujame v zračne plasti okoli 30.000 metrov, kjer jadra ter sprejema in oddaja podatke dokler mu zdrži baterija. Sicer mu v zadnjih letih čas ne dopušča več, da bi sonde spremljal tako pogosto kot prej. “Zdaj je prioriteta družina. Se pa hčerka že zanima za balone in ima ideje, kaj bo z njimi storila.”
Sorodni članki:
Ste že kdaj našli belo napravo z rdečim padalom? Gre za vremenski balon!