Izlaška družba ETI že več let spreminja svojo proizvodnjo in jo preoblikuje v pametno tovarna. Pika na i je projekt, ki se izvaja od lanskega maja in bo zaključen prihodnje leto. Digitalna preobrazba podjetja bo hitro in učinkovito odgovarjala na potrebe trga in sledila vse hitrejšim spremembam. Za potrebe pametne tovarne so digitalizirali proizvodnjo, ustvarili njeno kopijo v virtualnem svetu ter vzpostavili digitalna delovna mesta, vse skupaj pa tudi v e-okolju zaščitili pred vsiljivci.
Z digitalizacijo bodo pripravljeni na hitre spremembe
»Ponujamo celovite rešitve, ne samo posamezne izdelke,« je poudaril prvi mož ETI-ja Tomaž Berginc in ob tem še dodal, da so popolnoma vsi izdelki plod njihovega znanja – prav zato so že toliko let tako uspešni. In k temu gre z roko v roki prav dejstvo, da so Zasavci inovatorji, saj se je zgodba slovenskih inovacij začela natanko v Zasavju. »Za vsako inovacijo se skriva dolgoletna tradicija,« pravi Berginc, tudi predsednik upravnega odbora Zasavske gospodarske zbornice, ki je spomnil na dolgoletno tradicijo podjetja, nastalega kot nekakšen rudniški »spin off« s petimi zaposlenimi. Danes pa samo na Izlakah zaposlujejo preko 1200 ljudi in so tik pred letnim ciljem 200 milijonov evrov prihodkov.
Eti, ki vsak mesec naslovi vsaj 60 držav, obeta 50 milijonov evrov vložka v nove tehnologije – večino prav v Sloveniji, nekaj tudi v tovarno na Poljskem.
S preobrazbo podjetja bodo tako rekoč pripravljeni na vse, je navdušeno poročal generalni direktor družbe: »v vsakem trenutku bomo pripravljeni in odporni na morebitne nepredvidljive dogodke v okolju,« obenem pa bo tovarna trajnostno naravnana – v procesih in izdelkih ter tudi iz okoljskega vidika. Sledili bodo zniževanju ogljičnega odtisa ter smernicam krožnega gospodarstva in trajnostne energetske učinkovitosti.
Digitalno delovno mesto za vsakega posameznika
Projekt, ki je ocenjen na več kot 5,5 milijona evrov, bo delno sofinanciran tudi s strani Evrope (2,1 milijona evrov), zaključen pa bo prihodnje leto. Kot je povedal Iztok Vozelj, vodja projekta, gre za nadgradnjo sistema za poslovno inteligenco, ki ga postopoma uvajajo že desetletje. »Bistvo je, da lahko vsak uporabnik v danem trenutku vidi, kako poteka določen proces,« je še dodal ter izpostavil tudi vidik, ki bo poleg odprte komunikacije omogočal samoiniciativno učenje, spoznavanje delovnih procesov in postopkov. Denimo, novo zaposleni, ki bo prišel v tovarno, bo lahko zelo hitro in na enem mestu spoznal, kaj se dela kje in kako.
V sklopu digitalnega delovnega mesta lahko zaposleni vstopajo v podatke in procese, jih tudi delijo. In, ker je pomembno, da v digitalna delovna mesta vključijo vsakega slehernega zaposlenega, so v tovarno namestili table s QR kodo, preko katere lahko vsak prispeva s svojo idejo.
Za izvedbo projekta oblikovanja Pametne Tovarne so vključili konzorcij še z dvema podjetjema – Inova IT ter Viar. Omenjena naj bi poskrbela za digitalno varnost ter za digitalni dvojček – ta predstavlja nadgradnjo fizičnega proizvodnega okolja z virtualnim. Kar preprosto pomeni, da bodo lahko nek nov izdelek najprej na proizvodni liniji preizkusili v virtualnem okolju, šele, ko bodo tam dobri rezultati, ga bodo prenesli v samo proizvodnjo.
Tomaž Berginc: Kljub vsem izzivom lanskega leta smo podirali rekorde
