Podvig, ki se pripravlja v osrčju Zasavja, je več kot le umetniška instalacija. Gre za osupljivo spajanje preteklosti in prihodnosti, ki bo obiskovalcem ponudilo nepozabno izkušnjo. Prva med tema projektoma, delo trboveljske umetnice Đejmi Hadrović, bo nostalgično obudila spomin na epsko gradnjo dimnika v 70. letih prejšnjega stoletja. Hadrovićeva bo s svojim umetniškim izrazom subtilno opozorila tudi na temno plat industrijskega razvoja – onesnaževanje okolja, ki ga je spremljalo.
Popeljal bo gledalce na vrh dimnika
Drugi projekt pa bo izzval radovednost in gledalca popeljal na vrh dimnika – ne fizično, temveč skozi inovativno interaktivno instalacijo, ki jo ustvarja samostojni dizajner Žiga Pavlovič. Ta tehnološki čudež bo omogočil prvoosebno doživetje vzpona na vrh dimnika, kjer bodo udeležence pričakale osupljive vizualizacije in dih jemajoči pogledi na Zasavje.
Oba projekta sta plod mednarodnega natečaja v sklopu projekta FASIH, ki je del programa Ustvarjalna Evropa. V naslednjih devetih mesecih bosta oba umetniška presežka dobila svojo končno obliko, javnost pa bo lahko spomladi 2025 v Delavskem domu Trbovlje priča njuni premierni predstavitvi.
Projekt FASIH se ne ustavlja le v Trbovljah. Podobne aktivnosti bodo potekale tudi na Hrvaškem, kjer bodo oživili staro papirnico Hartera v Reki, in v Beogradu, kjer bodo štirje projekti iskali novo identiteto za nekdanjo termoelektrarno Snaga in svetlost.
Naredili idejno zasnovo za dvigalo in razgledno ploščad
Ervin Renko
Seveda pa obstaja tudi načrt za sam dimnik in ne le projekte povezane z njim, nam je povedal direktor HSE EDT Ervin Renko. Ideje so res dobre, pravi, ampak kdaj in kdo bo investiral v to. “Naredili smo idejno zasnovo, dvigalo in ploščad na vrhu dimnika,” razkrije, le največje vprašanje še vedno ostaja. Ker gre za 20 milijonsko investicijo, ki je obenem na energetski lokaciji, je vprašanje, kdo in kdaj bo zagrizel v to jabolko.
Ne gre pozabiti, da trboveljski dimnik ni le najvišja stavba v Sloveniji, temveč je tudi najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu. Zasnovan je bil tako, da prenese najhujše potrese in se kljub svoji višini ob močnem vetru premika zgolj za meter. Njegova gradnja, pod vodstvom nemškega podjetja Karrena in v sodelovanju s slovenskimi ter bosanskimi strokovnjaki, je bila pravi gradbeni podvig.
