Deseta obletnica festivala Štuor. Deseta izvedba je čas za retrospektivo. Se ustaviti in potegniti črto pod stvarmi, ki so jih naredili – kaj je bilo dobrega, kaj slabega, kaj izjemnega in kaj povprečnega, kaj inovativnega ter kaj drugačnega. Kaj obdržati in kaj zamenjati ter predvsem, kako si začrtati pot za naprej.
O tem kaj je Štuor in kako vse skupaj zgleda v ozadju in kaj se dogaja tik preden festival odpre svoja vrata, smo se pogovarjali z delom letošnje organizacijske ekipe – z glavnim organizatorjem, Klemnom Goletom, z vodjo gostinstva, Gregorjem Donikom, z vodjo »backstagea«, Danijelom Beganovićem in z direktorjem Mladinskega centra Hrastnik, Janijem Medveškom. Delujejo samozavestni, srčni, intuziastični in vztrajni. Pogovor poteka ležerno, ni jim videti, da bi imeli zaradi prihajajočega začetka tremo.
ŠTUOR je potomec festivala Švic!
Prav gotovo pa jo je imela prva ekipa leta 2006. Po navdihu in spodbudnih besedah, ki so jih dobili od kolegov iz Kluba študentov občine Trebnje, ki so takrat že ustvarjali svojo zgodbo s festivalom ŠVIC, so se odločili za organizacijo festivala z idejo, da se združi mlade v Hrastniku. Če so bili pri prvi izvedbi »štuorasti«, ne vemo, a ker so imeli veliko ekipo ljudi, so lahko začeli na veliki nogi. Na vse ali nič so že prvo leto so postavili dva odra, odločili so se za kamp, zvezda večera pa je bil Vlado Kreslin.
Gregor Donik, dolgoletni član organizacijske ekipe, o težavah takrat in sedaj razmišlja takole. »Začetki so bili verjetno vsekakor težki, a po drugi strani so imeli pred desetimi leti prednost z vidika, da je šlo za novo, svežo idejo, dogajalo se je, kot se v Hrastniku do tedaj še ni.« Evolucija festivala je bila hitra, eksplozivna, in je doživela svoj vrhunec leta 2011, ko so organizatorji v Hrastnik pripeljali Dubiozo Kolektiv in Elvis Jacksone. In to brez vstopnine! Donik nadaljuje, »publika iz leta v leto pričakuje nadgradnjo prejšnjih let, ampak žal ni denarja, da bi sceno gradili višje.« »Problem, s katerimi se soočamo je, da so vsi navajeni, da je vse zastonj. Če ni zastonj niti ne pridejo oziroma ostanejo zunaj, vstopnine ne plačajo, ker jim ni jasno, da s tem podprejo organizacijo in posledično omogočijo, da bi se festival razvijal . V takšen okolju festival ni možnosti napredka,« doda svoje pomisleke Jani Medvešek.
»Najmanjši študentski klub v Sloveniji, delamo pa tako veliko stvar«
Festival Štuor dela ekipa petnajstih prostovoljcev, članov študentskega kluba ŠOHT, z minimalnimi stroški. »Zaslužka nikoli ni bilo, če pa smo imeli kakšno leto srečo in nadpovprečen obisk, smo pozitivno nulo presegli za nekaj 100 evrov, kar smo vložili v domači študentski klub za nakup opreme,« pojasnjuje Klemen Gole. O financah še Medvešek: »denarja je manj (kot ga je bilo nekoč, op.a.) in seveda ga je tudi težje dobiti. Svoj delež primaknejo občina Hrastnik in sponzorji, glavnina pa prihaja prek zveze ŠKIS.« »Smo najmanjši klub v Sloveniji, delamo pa tako veliko stvar, ki si je marsikateri večji klub ne more niti predstavljati –to je Štuor!« zaključi Donik.
Ko se avgusta začne realizacija načrtovanega programa se jim pridruži veliko mladih, ki čez leto sicer niso aktivni člani ŠOHTa. Gole pojasnjuje, da strmijo k temu, da čim več postorijo sami. Poudariti je treba tudi, da ekipa, ki ustvari festival, ni konsistentna, temveč se mladi iz leta v leto menjajo. Vsako leto nova ekipa ustvari svojo zgodbo. »Vsak, ki je bil kadar koli del festivalske ekipe, se je naučil stvari, ki se jih sicer ne bi. Imeli smo priložnost, da smo sami iz nule nekaj ustvarili,« ponosno pove Gregor, »to je Štuor!«
»To je umetnost, to je loterija«
Ena najzahtevnejših prvin vsakega festivala je vsekakor izbira nastopajočih. Katere bende torej izbrati, vprašam. »To je umetnost, to je loterija,« v smehu pove Danijel Beganović . »Poskušaš poiskati aktualen bend, ki je že nekoliko ven iz scene, pa ga ljudje še vseeno poslušajo.« Razen nekaterih imen, kot so Magnifico, Mi2 in Tabu, so v Hrastniku v živo pela že vsa velika slovenska imena. Letošnja glavna začimba programa je raznovrstnost. Nekaj za družine in starejše, elektronika, ki jo v Zasavju le redko slišimo, za zaključek pa porcija tradicionalnega punk rocka, z dodatki rapa in rocka.
Bitka vodnih balonov, šotor in avtobus
Letos dajejo velik poudarek na dnevnem dogajanju, saj želijo ta del festivala malo bolj popularizirati. Pod kontrolo ga ima soorganizator Štuora, Klub B – klub trboveljskih študentov. Poleg športnih turnirjev, je letos novost bitka z vodnimi baloni. V tej kategoriji želijo enkrat podreti svetovni rekord. »To je Štuor!« So-organizacijski ekipi se je pridružil tu Mladinski center Hrastnik, ki v že tako pestre festivalske dneve vnaša razpravo o strategiji mladih, dozo kulture in znanja. »Poletne dneve mladih smo priključili Štuoru,« pristavi Jani.
»Vsako leto smo imeli nesrečo z vremenom, ki tudi vpliva na obisk,« potarnajo. Prvič v zgodovini Štuora so se zato odločili za šotor. Le-ta bo prav gotovo osvežil večere in omogočil nemoteno zabavo. Realno sicer pričakujejo 800 do 900 ljudi na večer, tisoč bi bilo lepo darilo za rojstni dan. V ta namen so organizirali tudi avtobusni prevoz iz Trbovelj v Hrastnik in nazaj.
Kam naprej?
»Moje želje so prestaviti lokacijo festivala izven centra Hrastnika in zgraditi tridnevni festival, z vstopnino do 20 evrov, privabiti 1500 ljudi in organizirati normalno zadevo z namenom, da lahko iz leta v leto pripelješ boljši line-up,« predstavi svoj vizijo Donik. S konkretnimi informacijami ga podpre Medvešek, »računam da bo država držala svojo obljubo in da bo za sanacijo rudniških površin namenila toliko denarja, kolikor so ga obljubili. Da se RTH loti temeljite sanacije na Ojstrem in naredi kar je že načrtovano – prireditveni prostor z amfiteatrom, streliščem, ribnikom in prostorom za šotore in avtodome. Če denar ne bo čudežno izginil, bodo načrtovani objekti končani do leta 2018.« To bo prostor, kjer bo smiselno postaviti večdnevni festival, saj bodo obiskovalci imeli tudi možnost aktivno in kvalitetno preživljati dan. Konec koncev so se pripravljeni združiti tudi z Domfrco, združiti vse tri občine in narediti veliko zadevo. »Delamo vsi – za Zasavje!« veje lokalpatriotizem iz ekipe.
Foto: Katra Kozinc in arhiv Festivala Štuor
