Sinoči je v litijskem Kulturnem centru potekala slavnostna seja Občinskega sveta Litija in osrednja prireditev ob 18. občinskem prazniku in dnevu državnosti s podelitvijo priznanj. Najbolj svečan trenutek je bil vsekakor podelitev priznanj zaslužnim Litijanom.
Naziv častni občan Občine Litija za leto 2025 je prejel Dušan Hauptman, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem na področju športa – predvsem košarke – pustil neizbrisen pečat na lokalni, državni in mednarodni ravni. Njegova prizadevanja so pomembno prispevala k promociji športnih vrednot in same občine Litija. Prav za naš portal je legendarna desetka Olimpije, Dušan Hauptman povedal najbolj skrito zgodbo svojega življenja. “Vso svojo kariero je ostal v Olimpiji. Dve desetletji je deloval kot občinski svetnik v Litiji, zadnja leta pa skoraj ni stopil iz hiše. Diagnosticirali so mu eno najbolj smrtonosnih rakavih obolenj. Prelomna točka, ki ga je pred dobrim letom izbezala iz hiše, je bila …” TUKAJ
Zlato plaketo Občine Litija za leto 2025 je dobil Javni zavod Knjižnica Litija ob 140-letnici neprekinjenega delovanja na področju kulture, izobraževanja, vzgoje in informiranja ter širjenja bralne kulture med vsemi generacijami. Ustanova je vzorna naslednica Slovenskega bralnega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1885.
Skrita želja – končati projekt 70 občin
Jože Kos
Iz rok prvega moža Litije Francija Rokavca pa je priznanje za leto 2025 prejeli tudi Jože Kos za dolgoletno vizionarsko delo na področju podjetništva, turizma in razvoja lokalne skupnosti ter kulturnega udejstvovanja. Dobitnik županovega priznanja in idejni vodja vetrnih orgel, Jože Kos, pravi, da je aktivnost na različnih področjih njegov način življenja. Na glas pa je povedal tudi svojo veliko željo, »da se za moj sedemdeseti rojstni dan dokonča veliki povezovalni projekt sedemdesetih občin – vetrne orgle, ki bodo delovale s pomočjo vetrnic. Orgle bomo poslušali sredi instrumentov-pravih piščalk v stolpu na Veliki Preski«
Svoj smisel je našla v prostovoljstvu
Županovo priznanje je dobila tudi prostovoljka in humanitarka Helena Perko: » Ko sem še v mladih letih izgubila življenjskega sopotnika, sem našla svoj smisel in tolažbo v prostovoljstvu. 25 let sem bila predsednica Društva podeželskih žena Gabrovka. Še vedno sem aktivna v društvu in rada pomagam vsem, ki potrebujejo pomoč.«
Helena Perko
| Po Valvasorjevem tolmačenju naj bi ime Litija izhajalo iz latinskega imena litus, kar pomeni obrežje. Kot trg se Litija prvič omenja leta 1386, prvi ohranjeni dokument o trških pravicah pa je šele iz leta 1528. Mestne pravice je dobila leta 1952 (Vir Wikipedija). Litijani občinski praznik praznujejo 16. junija. Občina Litija je namreč dan določitve točke geometrijskega središča Slovenije izbrala za svoj občinski praznik. |
Župan je priznanja podelil še Aleksandru Jovanoviču, Društvu Sožitje Litija in Šmartno, Vrtcu Kresnička, Zdravstvenem domu Litija, Gasilski zvezi Litija, Planinskemu društvo Litija, Prostovoljno gasilsko društvo Litija in Pevskemu društvu Lipa.
Zlato Jerebovo priznanje za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljske kulture so dobili: Anže Kristan, Marjana Kolar, Natalija Šuštar in Evgen Malis, ki se opiše kot predstavnik rokovske kulture v Litiji: » Moje področje aktivnosti je rokovska kultura. Rok je glasba, ki jo poslušajo različne generacije, ki jih pri nas povezuje Medgeneracijsko glasbeno društvo Litija. Že dolgo se ukvarjam z organizacijo festivalov, Začelo se je pred tridesetimi leti s festivalom Zarjavele trobente, ko smo združili (in še bomo) stare rokovske bende. S svojimi izkušnjami pomagam tudi drugim, predvsem mladim.«
Evgen Malis in Natalija Šuštar
Se vidimo v petek?
V okviru praznovanja občinskega praznika bo v petek, 20. junija, s pričetkom ob 16. uri potekal tudi tradicionalni Festival skupnosti. Na festivalu bo sodelovalo vseh 12 krajevnih skupnosti ter Mestna skupnost Litija. Vodilno vlogo letošnjega Festivala skupnosti sta prevzela Krajevna skupnost Gabrovka in Društvo podeželskih žena Gabrovka, ki bosta – skupaj z ostalimi sodelujočimi – poskrbela za sladko plat festivala. Poseben poudarek bosta namenili predstavitvi svojega delovanja, Festivala zloženih potic ter državnega tekmovanja in ocenjevanja zloženih potic. Za pristno kulinarično izkušnjo pa bo poskrbela Lovska družina Gabrovka, ki bo obiskovalce razvajala s slastnim divjačinskim golažem. In še nekaj – tam bomo tudi mi. Srečali se boste lahko z novinarji portala ZON.si, vprašali, kaj preverili ali kaj povedali. Se vidimo!
Eleonora Kramar, ki je pred 20 leti prevzela vodenje Slikarske kolonije Izlake-Zagorje, ohranja kolonijo na najvišjem nivoju tovrstnih likovnih dogodkov. “Kolonije potekajo vsako leto. Vsako leto želimo še nekaj dodat, se odpreti in se povezati s krajem, povabiti čim bolj znane likovne umetnike, ki v naših krajih pustijo svoja dela in s tem obogatimo našo zbirko, že tako zelo bogato,” pojasni Kramar tudi načrte za prihodnja leta. Trenutno potekajo organizacijska dela, ki bo ob jubilejni 60-letnici še bolj posebna. Ob tem še doda, “gre za bogato kulturno dediščino, ki jo poleg Ljubljane ne pozna noben drug kraj v Sloveniji.”
Vodji glasbene skupine, glavnemu kitaristu ter avtorju in ustanovitelju zagorske skupine Terminal Disaese Gregorju Bovhanu je priznanje motivacija za polno delo tudi v prihodnosti. Da so na Občini priznali njihovo delo, “sploh nas, ki smo bolj nevidni, bolj alternativna scena,” pravi Bovhan, mu daje zagon za naprej. Ker meni, da se v Zasavju na alternativni sceni dela dobra glasba, je aktiven pri spodbujanju mladih skupin k delovanju.
Srečko Šestan
Stanislav Herle
Prav tako srebro je šlo v roke zagorskega župana Matjaža Švagana, ki je že “šesti mandat eden izmed najpomembnejših členov sistema zaščite in reševanja v občini.” Priznanje mu gre v roke, poleg vsakoletnega udejstvovanja pri neštetih naravnih nesrečah tudi za angažma ob sanacija plazu v Čemšeniku.
Alojz Šterbucel-Buci je pustil globok pečat v Rokometnem klubu Dol TKI Hrastnik. “V časih, ko se je rokomet na Dolu igral na zunanjem igrišču je Šterbucel prevzel vlogo gospodarja – skrbel je za opremo, igrišče, manjše poškodbe ter odrgnjena kolena in komolce,” nam pove Krežetova. Poleg dolgoletnega aktivnega delovanja v rokometnem klubu je bil tudi eden od “idejnih očetov” Dolske noči in še danes se vsak trenutek, ko mu zdravje dopušča, pridruži rokometašem.
Zlatko Drnovšek je zaslužen, da je zaživelo plezališče Pod škalo, ki ima danes podobo pravega, vrhunskega plezališča. “To ni pridobitev le za plezalce, temveč za celotno občino in lokalni turizem”, je prepričana Krežetova. V prihodnosti načrtujejo še kakšnih 30 novih plezalnih poti z velikim težavnostnim razponom, nastaja pa tudi plezališče na Dolu.
Timotej Funkel
Zlato priznanje GZS za talilne vložke za fotovoltaične sisteme