Tokrat sta Maruša in Neža govorili (spet) o politiki, pa o premnogi verziji regij, ki nastaja in tudi o tem, da je ZON.si “dol padel”.
Naši uredniški pogovori se prenašajo iz nekaj parov oči, na več 100 parov oči. Vas zanima, kaj vse debatiramo?
Če smo sprva načrtovali skromen dan odprtih vrat, se je ta zaradi velikega zanimanja razširil v Teden odprtih vrat. In to se je izkazalo za zadetek v polno. Obiskalo nas je prek 200 Zasavcev, med njimi več kot 100 otrok iz zasavskih vrtcev. Pa tudi predstavniki nevladnih organizacij, občin, izobraževalnih ustanov in poslovnega sveta.
S ponosom smo predstavili prostore, kjer nastajajo Zasavske onlajn novice – od podkast studia, kreativnega bunkerja, pa vse do uredniške pisarne. Najmlajšim smo pripravili posebne novinarske aktivnosti, skupini iz VDC Zasavje pa interaktivno delavnico, kjer so se odrasle osebe s posebnimi potrebami preizkusile kot snemalci, pisci in celo voditelji pogovorne oddaje. Medijski laboratorij (imamo tudi posebno stran -KLIK), kot imenujemo prostor, kjer združujemo vse, ki jih zanimajo mediji tako ali drugače, je bil v polnem razcvetu.
Neža Grmšek:
»Noro! Niti približno nismo pričakovali toliko obiskovalcev. To kar kliče k ponovitvi.«
Maruša Mohar:
»Vsaka skupina nas je nekaj naučila – in to bomo zdaj uporabili pri ustvarjanju novih vsebin.«
Obiskovalci so bili nad obiskom navdušeni:
Miran iz VDC Zasavje: »Zagotovo bom še prišel, čeprav vem, da potrebujem še veliko učenja.«
Polona, obiskovalka: »Imam občutek, kot da sem doma. Toplo in prijetno je.«
Tomaž, ki se je že preizkusil kot pisec: »Super organizacija je nastala iz spletnega časopisa. Upam, da bomo še kaj sodelovali.«
Zaradi izjemnega odziva smo se odločili, da bo Teden odprtih vrat zdaj postal stalnica. Vsako leto odpremo vrata, odpremo zgodbe in povabimo vse, ki jih zanima, kako delujemo. Se vidimo prihodnje leto?
Foto: ZON.si in VDC Zasavje
Sorodni članki:
Iz ideje, da bo to le hobi, nastal najbolj odmeven regionalni medij
Ko se srečajo organizacije, ki v okolju spreminjajo življenja, in lokalni mediji, nastane prostor, v katerem se lahko družba premakne korak naprej. Eden takšnih se jutri odpira v novi trboveljski dnevni sobi, ki se nahaja v Knjižnici Toneta Seliškarja. Srečanje zasavskih organizacij in lokalnih medijev Zavod ZON pripravlja ob 16. uri.
Dogodek je brezplačen, prosta so še tri mesta
Jutrišnje pogovorno omizje in druženje bodo otvorili svetovalka za odnose z javnostmi pri Consulti Majda Dodevska, novinarka Maruša Mohar in Marko Kušar iz Društva Moja pot. Prav slednji bo zbranim predstavil izkušnje uspešno speljane kampanje, pri kateri se je dobro delo uresničilo tako, da so bili glasni in prepoznani. Njegova pripoved bo ponudila vpogled v pomen vidnosti, ko želi organizacija doseči konkreten cilj.
Organizator dogodka, Zavod ZON, poudarja, da so tovrstna srečanja nujna za vse, ki želijo v lokalnem okolju ustvariti močnejši vpliv. “Nevladne in druge organizacije imajo izjemno moč – stojijo najbližje ljudem, njihovim izzivom in navsezadnje tudi uspehom. Medijska podpora je tu zelo pomembna, saj bi brez nje njihov glas ostal tišji, kot bi si želeli. Jutrišnji dogodek v trboveljski knjižnici je priložnost, da obe strani povesta, kaj potrebujeta. In tudi, da najdeta način, kako lahko skupaj ustvarjata močnejši pozitiven vpliv v skupnosti,” je povedala Mohar.
Maruša Mohar
“Ne želimo zgolj še enega dogodka”
Novinarka je poudarila še, da je želja organizatorjev ponuditi konkretne rešitve in ne samo še en dogodek. Tako se bodo po uvodnem delu govorci osredotočili na predstavnike organizacij in jim predali besedo. Praktična delavnica, ki bo sledila, bo namenjena izmenjavi potreb vseh strani, kar bo postavilo temelje za dolgoročno, redno in predvsem učinkovito sodelovanje.
In kot se za veseli december “v dnevni sobi” spodobi, bodo čas namenili tudi mreženju in ustvarjanju novih partnerstev. “To ne bo navaden dogodek, temveč poskus vzpostavitve trdnejših vezi med tistimi, ki ustvarjajo zgodbe, in tistimi, ki jih lahko ponesejo v prostor in naredijo svet za odtenek lepši. V času, ko lokalne skupnosti potrebujejo močne glasove, utegne biti to korak v pravo smer.”
Skupina bo ravno prav velika, da bo srečanje lahko resnično učinkovito. Zavod ZON zato zainteresiranim ponuja še tri prosta mesta. Prijave zbirajo na marusa.mohar@zon.si, dodatne informacije so na voljo na 041 824 653. Prijave se bodo zaprle takoj, ko bodo zapolnjena še zadnja prosta mesta.
Sorodni članek:
FOTO: V globini rudnika pomemben sestanek, ki bi lahko spremenil zasavsko “zgodbo”
Dejstvo. Pri širitvi glasu o krivici, problemu in tudi morebitnih rešitvah, ki jih ponujajo različne organizacije, imajo veliko vlogo tudi mediji. Ker še tako dobri predlogi za izboljšanje družbe ne morejo šteti, če zanje nihče ne ve, je pomembno, da dober glas o njih v svet pošljejo novinarji. A kako do njih? Odgovore na vprašanje sta podali novinarki zasavskih onlajn novic, ki sta v mednarodnem sodelovanju z zagovorniško organizacijo ustvarili korake k odlični medijski kampanji.
Dokument iz Zasavja že v uporabi na Hrvaškem
Tako je v mednarodnem sodelovanju lokalnega zasavskega medija in organizacije Udruga Sidro, ki se ukvarja z zagovorništvom ranljivih skupin, nastal praktični dokument, ki na enostaven način vodi do načrtovanja in izvedbe medijske kampanje. Ta pa različnim organizacijam pomaga k pozitivnim spremembam v družbi. Koraki do učinkovite medijske kampanje so dostopni na spletni strani www.zon.si (POVEZAVA). “Ta ne vsebuje samo načrtovanje akcije, vključuje tudi pogoste ovire in odgovore nanje ter nasvete iz prve roke,” je poudarila vodja projekta Maruša Mohar.
In zakaj je sodelovanje z mediji v takšnih akcijah pomembno? “Zagovarjanje ranljivejših skupin je že samo po sebi nekaj zelo dobrosrčnega. Da obstaja nekdo, ki se zavzame za soljudi in jim pomaga do njihovih pravic, je res vredno spoštovanja. In podpore – za katero verjamem, da jo imajo pri mnogih. Ampak kaj, ko ti za njih ne vedo. In prav zato je pomembno, da mediji javnost obvestimo, da so tu, da obstajajo in da so zavezani k pomoči tistim, ki to potrebujejo.” Dokument, ki je razkril, kako načrtovati in zagnati medijski del kampanje zagovorništva, je že v uporabi pri hrvaških partnerjih. Ti se borijo za pravice otrok v vrtcih, njihovih staršev in vzgojiteljic.
Koraki bodo prišli zelo prav
Majhen prostor, veliko pohištva in pripomočkov, 30 predšolskih otrok in ena vzgojiteljica. To je vsakdan v hrvaških vrtcih, ki so nam ga orisale predstavnice Udruge Sidro. “Pri nas imamo dobre zakone, problem pa nastane, ko se jih ne držimo,” je poudarila predsednica Katarina Turković Gulin.
Da bi bilo upoštevanje zakonov edino pravilno in tudi varno za otroke in vzgojiteljice v vrtcu, so prepričani v organizaciji, ki je sklenila partnerstvo z zasavskimi onlajn novicami. “Vsak on nas ima znanje, ki ga lahko preda naprej. Izkušnje novinark ZON-a so nam pomagale, da bomo naše akcije načrtovali bolj premišljeno in s tem naš glas razširili dlje. Do zdaj sta nam že predali ogromno praktičnih nasvetov, ki jih bomo uporabili. Bolj, ko se nas sliši – tudi s pomočjo medijev, hitreje bomo dosegli spremembe na bolje.”
Navdušeni nad zasavskim vrtcem
Od nasvetov pa še k dobri praksi. Udruga Sidro je od svojem delovnem obisku v Zasavju pogledala tudi v ozadje organizacije dela v Vrtcu Trbovlje. Članici hrvaške organizacije sta bili nad zasavskim vrtcem več kot navdušeni. “Kakšno kvalitetno delo. Skupine so manjše, v njih sta večino časa po dve vzgojiteljici, ki se lahko najmlajšim res posvetita. Ponekod celo tri,” je bila presenečena Turković Gulin. Delo v trboveljskem vrtcu bo vzela kot dober primer, ki ga bo predstavila doma. “Vsekakor pa bi si želeli z Zasavjem še sodelovati. Mogoče sklenemo še kakšno partnerstvo in nov družbeno-koristni projekt.”
Za vse, ki jim je mar za javno besedo in lokalno skupnost:
V Zasavju nastaja nekaj povsem novega in izjemno pomembnega – Medijski center ZON.si, ki bo mladim in širši javnosti odprl vrata v svet medijev. Projekt, ki ga Zavod ZON.si vzpostavlja s podporo Journalismfund Europe, je bil izbran med 19 najboljšimi pobudami v Evropi na razpisu »Pluralistic Media for Democracy«, kjer se je potegovalo kar 93 projektov.
Medijski center bo prostor za raziskovanje, snemanje, pisanje, mentorstvo in sodelovanje, predvsem pa bo to odprt prostor za ljudi. Namenjen bo mladim, dijakom, študentom, učiteljem, ustvarjalcem, društvom, podjetjem – in vsem, ki jih zanima medijsko ustvarjanje ali želijo soustvarjati zgodbe svoje skupnosti.
»Zasavje potrebuje odprt, živ medijski prostor, kjer se bodo srečevali ljudje, ideje in izkušnje. Ne želimo več le poročati o dogajanju – želimo ga soustvarjati skupaj z vami. Zato Medijski center ni le za novinarje, temveč za vse, ki jim je mar za javno besedo in lokalno skupnost,« pravi Neža Grmšek, urednica portala ZON.si.
Priložnost za mlade – začetek maja
Maruša Mohar
Pomemben del projekta je tudi brezplačno 3-mesečno usposabljanje za mlade, ki se začenja že maja. Program bo združil izobraževanje, mentorstvo in praktično delo. Mladi bodo sodelovali pri pripravi novinarskih prispevkov, video vsebin in avdio zgodb, ob tem pa pridobili konkretna znanja in izkušnje, ki jih ne ponujajo učbeniki.
»Medijem danes zaupamo, a le, če vemo, kako delujejo. Prav zato želimo mladim pokazati, da novinarstvo ni le iskanje novic, temveč tudi odgovornost, preverjanje dejstev, poslušanje ljudi in znanje. V Medijskem centru bodo vse to lahko izkusili na lastni koži,« poudarja Maruša Mohar, mentorica v nastajajočem centru.
Udeleženci bodo prejeli certifikat Medijskega centra, najboljši pa bodo imeli možnost nadaljnjega sodelovanja v uredništvu – tudi v obliki študentskega dela ali redne zaposlitve.
Več kot le učilnica
Medijski center bo opremljen za produkcijo avdio-vizualnih vsebin, izvedbo delavnic in dogodkov. V njem bodo potekala izobraževanja za različne ciljne skupine – od osnovnošolcev do upokojencev – z namenom večanja medijske pismenosti, razbijanja mitov o novinarstvu in spodbujanja kritičnega mišljenja.
Posebna pozornost bo namenjena tudi ranljivim skupinam, ki jim bomo ponudili podporo in znanje, da tudi sami postanejo ustvarjalci medijskih vsebin. Ker prav to si želimo – da ima vsak možnost dodati svoj kamenček v našo medijsko “sceno”.
Povezovanje in prihodnost
S projektom želi ZON.si okrepiti lokalno novinarstvo in zgraditi regionalno mrežo sodelavcev, ki bodo s skupnimi močmi prispevali h kakovostnemu in zanesljivemu poročanju.
»Če želimo okrepiti demokracijo in znova vključiti ljudi v oblikovanje politik, moramo okrepiti temelje. Potrebujemo pristop od spodaj navzgor. Zato moramo narediti manjše lokalne medije bolj strateške in učinkovite.« Ides Debruyne, izvršni direktor Journalismfund Europe
Organizatorji si želimo, da Medijski center postane središče odprtega dialoga, prostora, kjer se vsaka zgodba sliši in vsak glas šteje.
Projekt je podprla fundacija Journalismfund Europe.
BREZ FILTRA: Ko urednica zasavskih novic pove brez dlake na jeziku
Otroci z Downovim sindromom so tisti, ki v družino prinesejo čisto druge vrednote. “Ne gledamo daleč v prihodnost, gremo iz dneva v dan. Ni nam pomembno, ali bo naš Noa znal računati do 100 ali do 1000 – trudimo pa se za male vsakodnevne zmage. Da zna samostojno v šolo, se voziti s kolesom, iti v trgovino po kakšno sladkarijo,” je na srečanju družin povedala mama 12-letnega Noe z Downovim sindromom Tijana Bušič iz Hrvaške.
Pravi navdih je 21-letna Ana Paula Kovačević, ki je dokončala 4-letno srednjo šolo in je danes zaposlena v Duty freeju na zagrebškem letališču. “Zelo rada opravljam svoje delo v trgovini na zagrebškem letališču. Moji sodelavci so res prijazni, med seboj si veliko pomagamo in se res dobro razumemo. Zelo sem vesela tudi, ko k nam v nakup pridejo moji prijatelji.” Ana Paula je prepričana, da so srečanja družin iz Slovenije in Hrvaške koristna in se že veseli novih. “Še bi se udeležila takšnih srečanj, če bi bili v tako lepem kraju.”
Dobre prakse – iz Hrvaške v Slovenijo in obratno
Tijana Bušić
Minulo soboto so Zavod ZON, Društvo Sožitje Hrastnik in Hrvatska zajednica za Down sindrom v Rimskih Toplicah gostili družine iz Hrvaške in Slovenije. Pripravili so namreč pilotni dogodek, na katerem so si strokovnjaki iz sodelujočih organizacij predali dobre prakse. A kar je bilo še pomembnejše izkušnje, nasvete in kot je povedala Tijana Bušič – vedenje, da niso sami, so si med seboj predali tudi starši.
Osnovne pravice otrok z Downovim sindromom v Sloveniji precej korakov za Hrvaško
Letošnja tema srečanja so bile izkušnje in pravice ob rojstvu otroka z Downovim sindromom (DS). “V Sloveniji se že leta trudimo otrokom z DS zagotoviti osnovne pravice in doseči, da bi starši takoj po diagnozi dobili dokument, torej podlago za uveljavljanje pravic. Žal nas politika ne sliši. Hrvaški partnerji in družine so nam predstavili, kako otroci z DS pri njih takoj po rojstvu dobijo uradni dokument, ki dokazuje diagnozo in pa tudi do skoraj 800 evrov dodatka za nego, z namenom, da plačajo terapevte, pomočnike – ki jih v javnem sistemu ni dovolj. Pri nas imamo le dodatek za nego v višini dobrih 100 ali 200 evrov, poleg tega otroci z DS, razen zdravniških izvidov, sploh nimajo uradnega dokumenta o svoji diagnozi,” je realno sliko predstavila direktorica Zavoda ZON.si Neža Šabanovič Grmšek, sicer tudi sama mama 9-letnega Tristana z Downovim sindromom.
Poučno, a hkrati zabavno
Poleg izmenjave dobrih praks so imele družine možnost sodelovati v zabavnih, ustvarjalnih, poučnih delavnicah, medtem pa so partnerji naredili še korak dlje. “Ugotovili smo, da so takšna srečanja v smislu izmenjave izkušenj staršev in dobrih praks partnerjev resnično dobrodošla. Želimo si in delali bomo na tem, da bi dogodek postal tradicionalen in še večji, saj je tem, o katerih bi lahko spregovorili, še ogromno,” je poudarila vodja projekta Maruša Mohar, zaposlena v Zavodu ZON.si. Partnerji bodo zdaj ustvarili dokument dobrih praks iz obeh držav in raziskali, kako bi jih lahko prenesli in realizirali v partnerski državi. Srečanje so v nedeljo zaključili z okroglo mizo, kjer so podali bistvene razlike in možnosti prenosa dobrih praks iz Hrvaške v Slovenijo.
Fotogalerija:
Financirano s strani Evropske unije. Vsebina strani, izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.