Letos mineva 350 let, odkar je J. V. Valvasor prišel na Bogenšperk. Ob tej priliki je na gradu septembra potekal simpozij. Izkoristili smo priložnost za pogovor z Jernejem Kotarjem, doktorjem zgodovinskih znanosti, kustosom in zgodovinarjem iz Šmartnega, zaposlenem v Narodnem muzeju Slovenije. Ta je Valvasorjevo življenje in zapuščino dobro preučil in še vedno odkriva nove zanimivosti in informacije.
| Ob glavni cesti, ki povezuje Dolenjsko in Zasavje, leži eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem. To je slavni grad Bogenšperk, ki velja za enega najlepših in priljubljenih gradov na Slovenskem. Kot vemo, ga je leta 1672 kupil znameniti ljubljanski polihistor Janez Vajkard Valvasor in si v njem uredil bogato knjižnico ter ustanovil grafično delavnico in tiskarno. Tu je napisal tudi svoje najbolj znano delo Slava vojvodine Kranjske (1689). |
Valvasor je odraščal na Medijskem gradu, v Zasavju. Pisal je o kopanju premoga v Strahovljah, zbiral fosile med Izlakami in Moravčami, zbiral informacije o Gamberku in njegovi preteklosti, naravnih lepotah in značilnostih … Domači kraji so ga močno zaznamovali, je prepričan Jernej Kotar, saj je zapustil dragocene opise zasavskih krajev – seveda pa le tistih, ki so ležali znotraj meja dežele Kranjske.
Zgodovinar pogreša Valvasorjeve kipe
Valvasorju je posvečenih ogromno prireditev, imen ulic idr., toda gotovo bi tega lahko bilo še več, meni zgodovinar. “Polihistor je za zgodovino Slovencev preprosto preveč pomemben, zato je bil eden redkih, ki mu je prizanesel čas po drugi svetovni vojni, ko so bili sicer mnogi pripadniki plemiške in meščanske elite odrinjeni na rob. Sam osebno najbolj pogrešam Valvasorjeve kipe.” Marsikje v tujini bi namreč na človeka njegovega kova spominjal ogromen kip v središču prestolnice in še kod drugod, na našega polihistorja pa opozarjata le relativno majhen kip pred Narodnim muzejem Slovenije in še precej manjši pred Bogenšperkom, opozarja Kotar.
Pred leti so snovali projekt Valvasorjeva dežela, ki bi bil kot inovativen turistični produkt na voljo domačim in tujim gostom. Takrat morda projekt ni bil dovolj domišljen, priznava naš sogovornik, ki pa je prepričan, da bi to lahko v prihodnosti nadgradili in z njo povezali tri najpomembnejše Valvasorjeve kraje: Bogenšperk (Šmartno pri Litiji), grad Medija (Zagorje ob Savi) in Ljubljano.
O družinskem grobu Valvasorjev v Medijski kapeli je veliko rečenega, ne pa zgodovinsko potrjenega. Imate že kakšne nove podatke o tem, kje je Valvasor resnično pokopan?
Lokacija Valvasorjevega groba nas še vedno bega in mislim, da bo še dolgo tako. Iz njegovih opisov v Slavi vojvodine Kranjske vemo, da so bili v njej med drugim pokopani njegovi starši, prva žena in zgodaj umrli otroci, toda kraj njegovega zadnjega počitka ostaja skrivnost. Morda celo bolj verjetno je, da so ga pokopali v Krškem, kjer je umrl, kot na Medijskem gradu. Kdo ve, morda bomo nekega dne pa vendarle našli njegov grob.
Tudi za njegovega deda Hieronima do lanskega leta nismo vedeli, kje so ga položili v grob, danes pa vemo, da je bil pokopan v čemšeniški cerkvi.
Na gradu Bogenšperku skrbite za ohranjanje spomina na zaslužnega prebivalca gradu. Pripravljate s tem v zvezi še kaj novega?
Pred nami je še veliko načrtov. V bližnji prihodnosti se bomo osredotočili na nadgradnjo stalne razstave Valvasoriana, na kateri so predstavljena najnovejša spoznanja o življenju in delu našega slavnega rojaka. Želimo si, da bi bil muzej zanimiv za čim širši krog obiskovalcev in da bi jim lahko vsako leto ponudili kaj novega.
Muzej mora namreč rasti in gostom nenehno ponujati nekaj novega, izvirnega. Le tako bomo dosegli, da bosta tako Valvasor kot njegov Bogenšperk trdno zasidrana v naši kolektivni zavesti.
