V državnem informacijskem sistemu za lani nimajo podatkov. Za leto 2024 pa so nam iz Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) posredovali odstotek prebivalstva v zasavskih občinah, ki ni priklopljen na javno kanalizacijo. Največ teh je v zagorski, kjer skoraj polovica gospodinjstev za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode uporablja lastne pretočne greznice oziroma male čistilne neprave. V Hrastniku je teh dobrih 30 odstotkov, v Trbovljah 13. Za občino Litija ministrstvo ni poslalo podatkov, saj jih ta po njihovih besedah ni poročala.
V resnici pa smo na ministrstvo poslali vprašanje, koliko gospodinjstev je do konca leta 2025 v svoje nepremičnine vgradilo male čistilne naprave. Datum je namreč predstavljal rok za nakup in montažo naprave, določen s strani evropske in slovenske zakonodaje. Dobili pa podatke, ki smo jih zapisali zgoraj. Koliko Zasavcev do roka še ni vgradilo čistilne naprave torej ostaja neznanka. Vemo pa, da tisti, ki tega niso storili, ne bodo deležni kazni. “Zakonodaja jih na ta način ne predpisuje. Področje se bo v letu 2026 celostno uredilo z jasnejšimi in poenotenimi pravili,” so na to odgovorili iz ministrstva.
Finančno pomagajo tudi občine
Čas torej teče in gospodinjstva se lahko vgradnje čistilnih naprav, ki so za nekatere zelo velik finančni zalogaj, lotevajo še naprej. Pri tem pa jim pomagajo tudi nekatere občine. Trenutno je aktualen javni razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav na območju občine Trbovlje. Prijave bodo mogoče do konca leta oziroma do razdelitve sredstev. V proračunu so za ta namen rezervirali 5.000 evrov. Spomnimo, lani so pomagali tudi v Zagorju in Hrastniku, ki letos razpisa še niso objavili.
Iz MNVP so nam sporočili še, da bodo sistemsko podprli lokalne skupnosti, da se rešitve uvedejo postopno. Kako točno mislijo to narediti, pa niso pojasnili.
Sorodni članek:
V Hrastniku rezervirali 10.000 €, v Zagorju 8.000, v Litiji (še) nič
