Reka Sava. Skupna zasavskim mestom in občinam vse od Litije navzdol do Radeč, kjer se začne viti skozi posavsko regijo. Ob pomoči hidrologa dr. Saša Petana, ki je pogledal v arhive, kdaj je reka najbolj pokazala zobe ter poplavljala in tudi, kdaj so bila zabeležena najbolj izrazita sušna obdobja, se je v pogovoru razkrilo še nekaj zanimivosti, tudi tragičnih.
V Litiji najstarejša v Sloveniji

Ko tema pogovora začne teči v smeri bodisi poplavljanja v eni ekstremni smeri bodisi v smeri nizke rečne gladine, torej presušenosti v drugi skrajnosti, so prvi sinonim, ki lahko dajejo številčne potrditve opažanj s prostim očesom – merilna mesta na vodotokih poimenovana tudi vodomerne ali hidrološke postaje. “Na vodomernih postajah se praviloma neprekinjeno beležita vodostaj in temperatura vode. Vodostaj se meri v centimetrih in je v splošni javnosti pogosto napačno razumljen kot globina vode na merilnem mestu. Vodostaj se lahko odčita iz vodomerne letve in dejansko pomeni višino nad izbrano referenčno nadmorsko višino oz. »koto nič«, kot jo imenujemo hidrologi,” pripoveduje strokovnjak s tega področja Sašo Petan iz Agencije Republike Slovenije za okolje, ki dodaja, da se pretok reke izračuna iz pretočnih krivulj, ki podajajo povezavo med vodostajem in pretokom.
Na odseku reke Save od Litije do Radeč sta trenutno aktivni dve vodomerni postaji: Litija in Hrastnik. Litija je najstarejša vodomerna postaja v Sloveniji in neprekinjeno deluje že od leta 1895, torej že 127. leto!

Vodomerna postaja Hrastnik deluje od leta 1993, ko je nadomestila vodomerno postajo Radeče. “Po vzpostavitvi akumulacijskega bazena HE Vrhovo so se razmere na merilnem mestu v Radečah, ki je bilo vzpostavljeno leta 1909, bistveno spremenile zaradi zajezbe reke Save. Zato so bile tam hidrološke meritve opuščene,” pojasnjuje Petan.
Srednji pretok reke Save v Litiji glede na referenčno obdobje 1991–2020 znaša 155 m3/s, v Hrastniku pa 166 m3/s.
So (bili) časi prestopanja bregov…

Kot odgovarja sogovornik Sašo Petan, je bil najvišji vodostaj na vodomerni postaji Litija zabeležen v noči med 1. in 2. novembrom leta 1990 in sicer 655 cm, s pripadajočim pretokom 2326 m³/s.
Ob povodnji leta 2010 je 19. septembra bila najvišja zabeležena gladina reke Save v Litiji približno 40 cm nižja kot leta 1990, največji pretok pa je bil ocenjen na 2086 m³/s. V preteklem desetletju večje konice pretoka, med 1600 in 1800 m³/s, v Litiji beležimo v letih 2012, 2014 in 2017.
Ob povodnji leta 1990 je največji pretok reke Save v Radečah znašal 3550 m³/s. Drugi največji pretok v Radečah je bil zabeležen 23. septembra 1933, in sicer 3082 m³/s, istega dne pa v Litiji 1739 m³/s.

Poplave leta 2010 so prinesle največji pretok v Hrastniku 2159 m3/s pri vodostaju 1092 cm. Drugi največji pretok v Hrastniku je bil zabeležen 25. decembra 2009 in sicer 1888 m3/s pri dobrih 80 cm nižjem vodostaju.
…in časi, ko je bilo v strugi vidnega več kamenja in skal kot vode
Glede na dolgoletne meritve je bilo po podatkih hidrologov najizrazitejše sušno obdobje zabeleženo poleti 2003. Takrat je bil srednji mesečni pretok reke Save od junija do septembra manjši kot 50 m³/s, tako v Litiji kot tudi v Hrastniku. Na vrhuncu sušnega obdobja avgusta 2003 je srednji mesečni pretok v Litiji znašal zgolj 33 m³/s, v Hrastniku pa 35,9 m³/s.
In če pogledamo še dlje v preteklost: glede na dolgoletne meritve v Litiji in Radečah po sušnosti izstopajo tudi leta 1921, 1947, 1985 in 1992, “a so bile vrednosti najmanjšega srednjega mesečnega pretoka glede na leto 2003 takrat večje za 10 do 30%,” pravi Petan.
NAJBOLJ NEVAREN DEL V ZASAVJU – BRZICE PRUSNIK! Po informacijah hidrologov je najnevarnejši odsek reke Save med Zagorjem in Trbovljami, ki ga lokalci poznajo pod imenom Prusnik. Tam so prisotni izraziti vrtinci, valovi in skale. Tudi drugod se pojavljajo vrtinci, zlasti ob pragovih, mostnih opornikih in rečnih zavojih, a so ti manj izraziti, še vedno pa potencialno nevarni za morebitne kopalce. |
Brezskrbnežem vzame tudi življenje
Najhujša nesreča na reki Savi in na celinskih vodah na splošno se je pri nas zgodila na gradbišču današnje HE Blanca-Arto, ki je pretresla Slovenijo in svet – v t.i. »zadnjem spustu po Savi« je 3. julija 2008 tragično preminulo 13 ljudi, ki so se v kanujih želeli spustiti s tokom reke od Sevnice do Brestanice, preživela je le ena oseba.
SORODNI ČLANKI:
Sava ima največ mikroplastičnih delcev, novodobni odpadki: maske