Zagorsko knjižničarstvo ima tradicijo, ki sega v 19. stoletje. Že pred prvo svetovno vojno so delovale knjižnice v okviru različnih delavskih in prosvetnih organizacij in društev. Trboveljska premogokopna družba, ki je 1880. leta prevzela zagorski premogovnik, je v Zagorju ustanovila knjižnico za svoje delavce. Knjige so si izposojali tudi drugi prebivalci Zagorja.
Letos do novega prostora za mladinski oddelek, kjer je tudi prostor za prireditve
Danes je Knjižnica Mileta Klopčiča sodobna ustanova v središču Zagorja. Njen knjižni fond obsega približno 75 tisoč knjig, ki jih uporablja 3500 članov, katerih število narašča. Podatki veljajo za celotno knjižnico, skupaj s podružnicama v Kisovcu in na Izlakah. Kot večina knjižnic se na žalost bori s prostorsko stisko, ki so jo letos omilili z novimi prostori mladinskega oddelka v neposredni bližini. Tako so pridobili tudi prostor za prireditve. V starem delu pa je zdaj v pritličju oddelek za leposlovje, zgoraj strokovna literatura, spodaj pa so še poslovni prostori. Seveda je bilo tudi te prostore urediti in prebeliti.
Tudi kadrovska okrepitev v knjižnici
Knjižnica je odprta enako kot prej, le na Izlakah in Kisovcu smo morali obratovalni čas malo podaljšati. Smo pa pridobili še eno delovno mesto in eno mesto za izposojo, pove direktor zagorske knjižnice Matej Strgaršek.
Mladinski oddelek po širitvi obsega 200 kvadratnih metrov, prej jih je bilo 130. Pred vhodom je lepo urejena klančina, ki omogoča vstop invalidom in mamicam z vozički.
Zdaj smo končno lahko razširili tudi čitalnico, ki je hkrati tudi učilnica z vsaj desetimi mesti za učenje in dostopom do računalnika, izvemo od direktorja Strgarška, ki smo ga zmotili pred začetkom Bralnega krožka. Za mlade do osemnajstega leta je članarina brezplačna. Največkrat izposojeno gradivo je obvezno branje, na izposoji je tudi veliko strokovne literature in pa seveda leposlovja. Domači avtorji so priljubljeni in jih naši člani radi prebirajo. Sicer pa se bralci prilagajo svojim potrebam in interesu. Zasavski avtorji so pri nas vedno dobrodošli, pa tudi moderatorji so naši.
V ponudbi tudi avdio, a se niso uveljavile. Malo boljše je z e-knjigami.
“Z avdio knjigami smo začeli pred dvemi leti in se na žalost niso preveč uveljavile. Počasi se uporablja portal Biblos in e-knjige.” Lani so imeli 1084 izposoj e-knjig in glede na 115 tisoč izposoj letno, ki jih imamo v povprečju, to ni veliko. Trenutno je v Zagorju na razpolago šeststo knjig, sistem pa deluje že skoraj 10 let, pojasnjuje Strgaršek.
Najbolj iskane knjige ima knjižnica v omejenem številu, zato zaradi velikega zanimanja niso vedno dostopne. Zanimivo je, da ljudje raje počakajo kot, da uporabljajo e-knjige, kjer želeno knjigo lahko dobijo takoj.
Recimo knjiga Sto let slepote Romana Rozine je rezervirana že za pol leta vnaprej, na Biblosu pa je na razpolago in jo lahko dobijo takoj …
Poleg rednih dogodkov bodo v knjižnici že v oktobru gostovali: Vesna Godina, Jure Tori in Aleš Šteger, Marjan Manfredo, Alenka Čurin Janžekovič (Znana po prizadevanjih za sprejetje Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Govori iz lastnih izkušenj, in je svoje življenje z boleznijo opisala v knjigi z naslovom Sam bog naj jo bere, ki jo je po njenem nareku zapisala Petra Škarja.)
FOTO prenove:
FOTO: Če bo šlo vse po planu, prihodnji mesec že v novih prostorih
