Potem ko so podražitve vseh komunalnih storitev z julijem napovedali v Komunali Trbovlje, kjer se sicer soočajo z likvidnostnimi težavami zaradi visoke izgube v sektorju energetike, se podražitve obetajo tudi v drugih zasavskih občinah. Kaj čaka občane v prihodnjih mesecih, smo preverili pri direktorjih komunalnih podjetij.
Koliko bi bilo treba povišati cene komunalnih storitev do konca leta, je nemogoče reči, saj se cene vhodnih stroškov praktično dnevno spreminjajo, pravi Sandi Grčar, direktor Komunale Zagorje. Dodal je, da imajo največje povišanje strokov pri elektriki, za 200 odstotkov glede na lanske cene, cene naftnih derivatov so višje za 85 odstotkov, stroški dela za slabih 5 odstotkov, zunanjih izvajalci pa so svoje cene povišali za 25 odstotkov. Rezerv zato v podjetju ni, je poudaril Grčar in pojasnil, da so že pripravili izračune za nove cene. “Spremembe bodo manjše, okoli 6 odstotkov glede na obstoječe položnice na segmentu obveznih gospodarskih javnih služb (GJS), brez ogrevanja,” je napovedal podražitve, ki si jih želijo uvesti čimprej. Cena ogrevanja bo medtem za Zagorjane vsaj do novega leta predvidoma ostala enaka.
V Radečah štirikratno povišanje stroškov elektrike
S skoraj neverjetnim povišanjem stroška električne energije se soočajo tudi v Radečah, kjer sicer cene komunalnih storitev uravnavajo s 1. januarjem. Letos je drugače in potrebe po dvigu cen se kažejo že zdaj, pravi direktorica Komunale Radeče Brigita Stopar. Strošek električne energije se jim je namreč povišal za kar 400 odstotkov, med 15 in 20 odstotkov pa vhodni stroški pri vseh drugih storitvah in materialu. “Rezerv ni. Že lani so se začele razmere slabšati, ko je poskočila cena soli in peska v zimski sezoni,” je dejala Stoparjeva, ki si zato želi, da bi višje cene lahko uveljavili že pred novim letom.
Po njenem je realno povišanje tisto, ki ga je predlagala zbornica komunalnega gospodarstva pri GZS, in sicer bi se oskrba s pitno vodo po izračunih zbornice podražila za 11,7 odstotka, odvajanje odpadne vode za 10,2 odstotka, čiščenje odpadne vode za 15,5 odstotka in zbiranje odpadkov za 9,3 odstotka. “To so realne cene in povečini komunalnim podjetje kaže podobno,” pravi Stoparjeva, ki v tem trenutku še težko oceni, kako bi odalašanje s podražitvami vplivalo na poslovanje Komunale Radeče, prepričana pa je, da povišanje stroškov v kombinaciji z obstoječimi cenami storitev v nobenem primeru ni vzdržno za pozitivno poslovanje.
V Hrastniku se bo najbolj podražila voda
Nič drugače ni v Hrastniku, kjer ocenjujejo, da se jim bodo najbolj povečali stroški na področju oskrbe s pitno vodo. Komunala Hrastnik namreč večino vodooskrbe zagotavlja preko črpališč, ki so precej veliki porabniki električne energije, pojasnjuje direktor javnega podjetja Matej Kuhar, ki do konca leta pričakuje najvišjo rast stroškov električne energije. Prav zato bo najvišje povišanje cen na področju oskrbe z vodo. “Na preostalih področjih bo povišanje stroškov nekoliko nižje, vendar ne bistveno,” napoveduje Kuhar in poudarja, da tudi v hrastniški Komunali rezerv, ki bi zadoščale za kritje trenutne rasti cen in inflacije, nimajo.
“Neodgovorno bi bilo, če se ne bi pripravljali na spremembo cen. Dejstvo je, da če ne uskladimo cen z rastjo stroškov, lahko podjetje zaide v likvidnostne težave, reševanje teh ima pa potem zelo negativne posledice, kar lahko spremljamo na primeru sosednje komunale,” je dejal Kuhar in spomnil na težave, ki jih imajo v Komunali Trbovlje. Zato bodo tudi v Hrastniku sledili predlogu zbornice komunalnega gospodarstva. “Predvidoma bomo povišali cene za 10 odstotkov,” napoveduje Kuhar, ki bo z ekipo spremembe cen pripravil do sredine avgusta in jih nato posredoval ustanovitelju, Občini Hrastnik.
V Litiji se rešujejo s tržnimi dejavnostmi
Morda še najbolje kaže Litijanom, kjer se po oceni direktorja Komunalno-stanovanjskega podjetja (KSP) Litija Romana Ciglarja cene ne bodo spremenile do 1. januarja 2023. Pravi, da pripravljajo kalkulacije cen in že zdaj je razvidno, da so pri nekaterih postavkah pokriti le stroški, ki nastanejo ob opravljanju javnih služb, ni pa več 5-odstotnega donosa za vlaganje v osnovna sredstva, ki so nujna za razvoj in izboljšanje opravljanje storitev. V podjetju sicer fiksne stroške znižujejo z opravljanjem tržnih storitev. To pomeni, da s tržnimi dejavnostmi pokrijejo tudi del fiksnih stroškov.
“Takoj, ko bodo stroški postali neobvladljivi, bomo pripravili elaborate in pristojnemu organu predlagali spremembe cen,” je enoten z drugimi direktorji zasavskih komunal tudi Ciglar, a je dodal, da bodo prav s prihodki iz tržnih dejavnosti poskušali zdržati z zniževanjem fiksnih stroškov vsaj do konca leta.
SORODNI ČLANKI:
Znana višina izgube komunale, na mizi pa seznam podražitev za občane
