Tik pod 100 milijonov so se ustavili lanski prihodki, ki so pošteno presegli plane. Za 30 odstotkov so povečali prihodke glede na prejšnje leto, tudi letos planirajo rast. Najbolj pomembno pa je, da ves dobiček vračajo nazaj v podjetje. Generalni direktor Peter Čas je prepričan, da je to edini ključ do uspeha. Brez visokoletečih investicij danes ne bi bili, kjer so. GlobalGlass je hrastniški steklarni lani dodal še srbsko steklarno v Paraćinu, kjer izdelujejo standardne steklenice za žgane pijače, sokove, mineralno vodo, vino, pivo, v Hrastniku pa bo prostor za zeleno proizvodnjo najbolj kakovostnega specialnega embalažnega stekla na trgu. Tam najdejo dom steklenice namenjene prestižnim pijačam, med katerimi kakšne posebne polnitve presežejo tudi več tisočakov za posamezen kos.
Vizija Petra Časa z ekipo poleg preobrnitve tehnologije v čim bolj zeleno proizvodnjo pa stremi tudi k povečanju kapacitet. Po letošnji zamenjavi 10 let stare peči v enoti Special z novo, bolj produktivno, ki bo delovala na sodobne zelene energente, napoveduje še postavitev tretje peči, kar bi pomenilo bistveno večjo proizvodnjo in s tem nastop hrastniške steklarne med najpomembnejše svetovne steklarje. Ob dobrih rezultatih in naskoku 150 milijonskega letnega prihodka tako vodstvo Steklarne uživa lastnikovo podporo in hrastniško steklarsko tradicijo uvršča med smetano evropskih proizvodenj.
Lani ste investirali 10 milijonov, letos napovedujete 34,6. Bo kaj vidnega tudi občanom?
V naslednjih 5 letih imamo v Hrastniku planiranih še veliko investicij. Najpomembnejša, o kateri razmišljamo, je tretja peč. To pomeni novih 100 milijonov evrov in začeli bi z reorganizacijo postavitve proizvodnje od južnega do severnega dela na lokaciji nasproti novozgrajene obrtne cone. Računamo, da bi do gradbenega dovoljenja prišli v dveh letih in glede na poslovno okolje v Sloveniji bi tako imeli potencial še za 150 novih delovnih mest. Govorimo tudi o stavbi za dekor, za razširitev nove dejavnosti in visoko regalnem skladišču; večjem, bolj sodobnem kot ga imamo sedaj. Sprva smo ciljali na Trbovlje, če pa bo možnost, da to izvedemo na trenutni lokaciji, je za nas toliko boljše. Potrebujemo približno 40 metrov visoko halo, v novi obrtni coni bi postavili dekoracijo, imeli bi še prostor za orodjarno. Več idej imamo, kam bi postavili kaj, bo pa v dveh letih padla dokončna odločitev. Letos bo šlo kar 25 milijonov za zamenjavo stare peči v enoti Special s sodobno hibridno pečjo, preostanek pa bo namenjen nadaljevanju digitalizacije in avtomatizacije.
V tem mesecu ste začeli z menjavo peči in vse do konca maja proizvajate le na eni peči. Ali to pomeni manj proizvodnje, izpad dohodka?
Delo v letošnjem letu smo prilagodili. Vnaprej smo povečali dnevne kapacitete in drugo peč bolj obremenili. Kljub dvomesečnem nedelovanju peči in veliki investicijam imamo za leto 2023 planirano rast prihodkov. Nenehno vlagamo v razvoj tako zaposlenih kot tudi proizvodnje. Zaradi tega smo lahko na trgu konkurenčni in smo stopili ob bok najboljšim proizvajalcem premijskih steklenic za prestižne pijače.
Zakaj bo nova peč boljša?
Peč bo hibridna in bo lahko delovala na elektriko in zemeljski plin. Lahko pa tudi zgolj na zemeljski plin ali vodik. Prvič bomo uporabili takšno tehnologijo in v tolikšni meri. Tako bomo glede energentov bolj fleksibilni, njena poraba bo manjša, dnevno pa bomo lahko naredili 170 ton najkakovostnejšega stekla za steklenice.
Letos junija bo steklarna naštela 10 lastnih robotov. Pred šestimi leti niso imeli niti enega.
V Hrastniku bo tudi potekal preizkus nove zelene tehnologije, ki naj bi bila odsev prihodnosti.
Leta 2020 prenovljeno peč na lokaciji Vitrum (torej na t.i. ”stari lokaciji”) bomo mesec dni poganjali na vodik. Preizkusili bomo delovanje sodobne tehnologije za proizvodnjo steklenic, ki bodo od začetka do konca zelene in verjamem, da so prihodnost sodobne industrije. To se je pokazalo tudi v tem, da so celotno proizvodnjo, ki bo potekala letos poleti, že zakupile največje svetovne znamke (Remy Martin, Bacardi, Pernod Ricard …).
Če nam bo preizkus uspel, sledi postavitev lastne vodikarne, pri kateri se bomo povezali z drugimi podjetji ter ponudniki energentov in tudi tako sodelovali pri spodbujanju prehoda na zeleno mobilnost z vodikom.
Je vašim kupcem pomembno, da je proizvod narejen z zeleno energijo, čeprav je posledično dražji?
Zelo. Naši največji kupci imajo strategijo, da se bodo popolnoma dekarbonizirali do leta 2030 in podpirajo svoje dobavitelje, da razmišljamo zeleno.
Steklarna Hrastnik ima idejni projekt za postavitev tretje peči pripravljen, poleti 2024 bi lahko oddali vlogo za gradbeno dovoljenje. Z novo 200-tonsko pečjo bi kapacitete tovarne povečali za približno 35 odstotkov. Poleg večje proizvodnje bi z novo pečjo pridobili tudi segment barvnega stekla za premium izdelke.
Kot drugi največji zaposlovalec v Zasavju, z veliko proizvodnjo, ste večkrat na tapeti glede minimalnih plač. Koliko zaposlenih ima pri vas minimalno plačo?
Takšne trditve so žal ne samo precej populistično naravnane – tudi zelo zavajajoče.
V Hrastniku imamo ves čas okrog 600 zaposlenih. Vse manj je ročnega težaškega dela, saj to opravljajo roboti. Že več let vse bolj zaposlujemo strokovne kadre, na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. V letu 2022 smo plače zvišali za 11 odstotkov, izplačali smo nagrado za poslovno uspešnost, za to smo namenili 1,5 milijona evrov – večina je torej dobila še skoraj dve plači zraven. Ne smemo pozabiti niti na visok regres, lani je znašal kar 1.800 evrov ter res veliko drugih ugodnosti za zaposlene (bogat nabor brezplačnih aktivnosti v okviru Družini prijaznega podjetja, Športnega društva Steklarne Hrastnik itd.).
V začetku 2023 smo izvedli še dodaten dvig prejemkov v višini 9 odstotkov. Lani julija smo namreč začeli izplačevati draginjski dodatek 150 evrov, ta se je letos prenesel v osnovno bruto plačo. Za draginjski dodatek smo bili po našem vedenju med redkimi v Sloveniji, ki smo ga uvedli.
Potrebno je omeniti tudi vsa dodatna mesečna izplačila – dodatki, stimulacije, različne nagrade ipd. V zadnjih nekaj letih tako te trditve, če sploh so, vsekakor nimajo osnove. Za opravljen polni delovni čas nimamo zaposlenih, ki bi prejeli minimalno plačilo.
Plače v Steklarni Hrastnik rastejo hitreje od inflacije, ki smo ji priča – ko se bo umirila, bo razmerje še bolj v prid našim zaposlenim. Bruto dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala skoraj 89 tisoč evrov. Za letos načrtujemo, da bo znašala čez 100 tisoč evrov.
Kam izvažate svoje steklenice?
Najpomembnejši trg ostaja trg EU, od tega največ trgi Francije, Italije, Nemčije, Španije … Širimo svojo prisotnost na trgih Anglije, Irske in Škotske, kjer so največje proizvodnje viskija, prisotni smo tudi na Poljskem in v arabskih državah. Steklenice iz Hrastnika potujejo v približno 60 držav po svetu.
Kateri so potencialno novi trgi?
Želimo še bolj prodreti na arabske trge s steklenicami za najboljše vode, sicer pa bomo širili prisotnost na že obstoječih tržiščih.
Ali srbska steklarna v Paraćinu že obratuje s polno paro?
Odlični rezultati in veliko povpraševanje po stekleni embalaži na trgu so nam omogočili, da je bila novembra lani skupini GlobalGlass pridružena tudi steklarna SFS (Srbska fabrika Stakla) v Paračinu v Srbiji. Podjetje je bilo v stečaju, proizvodnja pa je potekala. Tam so do nedavnega naredili do 200 ton embalažnega stekla. Žal pa se je pred kratkim v SFS poškodovala večja talilna peč do te mere, da je trenutno v postopku rušenja. Gre za peč, ki je bila dotrajana in za katero smo si v zadnjih mesecih aktivno prizadevali, da bi ji z ustreznimi vzdrževalnimi deli in vlaganji podaljšali življenjsko dobo. Investicijski načrti kljub temu potekajo nemoteno naprej, med drugim tudi projekt izgradnje nadomestne peči, ki je že v teku in ki naj bi začela obratovati v začetku naslednjega leta. SFS bo tako nekaj mesecev obratovala z okrog 30% proizvodne kapacitete z manjšo pečjo. V 2023 in 2024 se bo v SFS tako res veliko investiralo.
Tam smo dobili več kot 500 zaposlenih, kateri poznajo steklarsko proizvodnjo in obeti so zelo dobri. V Paraćinu se bo nadaljevala proizvodnja za standardne steklenice za žgane pijače, sokove, mineralno vodo, vino, pivo. V Srbiji imajo zelo močno pijačarsko industrijo, SFS pa bo po izpeljanih naložbah imela zmogljivosti za manj kot 20 odstotkov potreb srbskega trga.
Trenutno med obema steklarnama poteka sinergija delovanja ter izmenjava mnenj in izkušenj, zdaj pa bo do zagona nove peči še potekala še posebej intenzivna izmenjava. Kar nekaj delavcev iz SFS se bo namreč poglobljeno izobraževalo v Hrastniku. S tem bomo dosegli rast tako naše Steklarne kot SFS.
Zakaj je Steklarna Hrastnik boljša kot ostali?
Zato, ker smo sposobni vrhunske specialne steklenice izdelati tehnično brezhibno in zelo hitro. Kupcem dajemo najboljšo kakovost – ob tem pa nenehno nadgrajujemo tako fleksibilnost kot hitrost. V Hrastniku se prepletajo tradicija, inovativnost in fleksibilnost, kar je resnično unikum v svetu v tej steklarski branži.
Čas kot novi predsednik obljublja še večje sobivanje z lokalnim okoljem, direktorica ostaja Polčeva
