V naselju Žebnik nekaj kilometrov izven mesta Radeče so tla že dalj časa nemirna, vsako obilnejše deževje in razmočenost terena pa plazovitost območja le še povečujejo. Neposredno ogrožene so tri stanovanjske hiše, da večji premiki zemljine ne bi povzročili škode še večjih razsežnosti (tudi v dolini pod plazom), pa so bili že storjeni prvi koraki v smeri sanacije dela Žebnika.
Na novembrski seji Občinskega sveta Občine Radeče je župan Tomaž Režun poseg opisal kot tak, pri katerem “se bo najmanj videlo, bo pa izvedeno veliko delo s področja varnosti.” Do sedaj je bilo že storjenih kar nekaj aktivnosti, da do ustreznega urejanja območja na Žebniku dejansko pride, v najboljšem primeru, že v prihajajočem letu. Med drugim so si teren ogledali tudi strokovnjaki, ki so podali neuradno oceno, da gre za enega izmed desetih največjih (potencialnih) plazov v celotni državi.
Da je stanje resno, je s ponazoritvijo najbolj črnega scenarija opisal tudi Režun: “Objekt, med papirniškimi delavci pogovorno poimenovan “Prehodavci” je pravzaprav edini, ki predstavlja zasilno zaščito.” Pa še skozi tega se v zadnjem delu stene, ki je prepojena z vodo, izlivajo curki, ki se zlivajo s pobočja navzdol. “V najbolj skrajnem scenariju bi, če se ukrepi ne izvedejo, teoretično lahko gmota zemljine podrla stavbo, s tem pa posledično zasula potok Sopota in naenkrat bi se pojavila ena ogromna poplava,” opiše Režun, ki si z ekipo radeške občinske uprave prizadeva, da se območje sanira.
Razpoke med tlakovci, premiki vrtov navzdol, popravila ceste
Težava je razvidna tudi z vidika upravljanja in vzdrževanja cest. Tudi pilotiranje javne poti je bilo že potrebno na tem delu Žebnika in pogosta so popravila, da promet po cesti sploh lahko varno poteka, pojasni Matjaž Šušteršič z Občine Radeče, in premike opiše z vidika danih informacij tamkajšnjih stanovalcev: “Približno vsaki dve leti krajani obnavljajo postavitev tlakovanih dvorišč; med samimi posameznimi tlakovci se namreč pojavljajo razpoke, podobno je z vrtovi, ki so se v obdobju zadnjih dveh desetletij prestavili za kar nekaj decimetrov nižje.”
| Celotno območje plazenja je dolžine okrog 350 metrov, širine 70 do 110 metrov in globine večinoma 4 do 8 metrov, razsežnost navaja Šušteršič. |
Po do sedaj znanih podatkih je Občina Radeče s problematiko seznanila Ministrstvo za okolje in prostor, pogovori pa so obrodili načelen dogovor, da v primeru, če bodo zagotovljena sredstva iz malhe odpravljanja posledic naravnih nesreč, dela tudi stečejo. Tako naj bi bil strošek izvedbe sanacije plazovitega območja krit iz državnega proračuna, kar bo skupno predstavljalo več kot dvomilijonsko vrednost projekta, na plečih Občine Radeče pa bo kritje stroška DDV-ja.
Z deli na problematičnem delu Žebnika, kjer so neposredno ogrožene tudi stanovanjske hiše, se bodo prve aktivnosti nad delom radeške papirnice začele predvidoma v letu 2022, če bodo le zagotovljena sredstva.
