Na prvo mesto so postavili obisk Delavskega doma Trbovlje, večnamenskega kulturnega centra, ki sta ga zasnovala arhitekta Oton Gaspari in Marko Zupančič. Zgrajen je bil leta 1956. Mogočna zgradba je zamenjala stari Delavski dom, v katerem so bili trgovina, gostilna in društveni prostori.
Vhodno pročelje krasi velik mozaik, za katerega je bil Marij Pregelj nagrajen s Prešernovo nagrado. Bogat likovni vtis dopolnjuje aleja kipov domačina Stojana Batiča. Na širokem stopnišču sta bronasti figuri rudarjev, čez cesto je manjša plastika rudarja z družino, še nekoliko višje pa mogočna kompozicija v spomin žrtvam spopada z orjuno.
Sledi virtualni vzpon na najvišji dimnik v Evropi. “Mogočna zgradba, ki bi zdržala potres do 10. stopnje očara prav vsakega obiskovalca, ki se približa njegovemu vznožju.” Vzpenjanje na dimnik sicer ni dovoljeno, se je pa ob predhodni prijavi mogoče dogovoriti za njegov ogled in virtualno plezanje.
Še ena virtualna točka je na vrsti, in sicer 4.dritl, virtualni muzej rudarstva, ki ima dom v mogočni stavbi Delavskega doma. Tu muzej pripoveduje zgodbo o rudniku v Trbovljah in življenju ljudi okoli njega.
Na pobočju Ostrega vrha, kjer se odpira pogled na večji del trboveljske doline, stoji spomenik generacijam Trboveljčanov, ki so se preživljali s kopanjem rude. Na simbolni ravni so bili kot Prometej, ki je bogovom ukradel ogenj in bil zato kaznovan.
Rudar Prometej že stoji – zavit v folijo in skrit pred očmi javnosti, a že foto atrakcija!
