Boljšega poklona rudarjem ob 4. decembru, prazniku sv. Barbare, zavetnice rudarjev, si v Zasavju nismo mogli niti zamisliti. Mogočni kip rudarja Prometeja na »Špicbergu« že stoji in je takoj postal prava atrakcija.
Rudar Prometej, ki ga je zasnoval Zoran Poznič, izdelali pa so ga s pomočjo Kovitovih mojstrov, bo na Ostrem vrhu nad Trbovljami stal zavit vse do pomladi, kar pomeni, da bo tedaj poskrbljeno tudi, da bo zaživelo njegovo srce. Iz premoga ga je izdelala izjemna oblikovalka Marjeta Hribar, ki je odraščala v knapovski družini in ji ljubezen do premoga dobesedno teče po žilah.
Ne glede na to, da laserji z 8-metrskega kipa, narejenega iz jamskega železa, največ iz rovov rudnika Trbovlje-Hrastnik in trboveljske separacije, še ne osvetljujejo doline, je zadnje dni pod njim zelo živahno. Zasavci se ob njem slikajo, saj si očitno na vsak način želijo shraniti spomin na prve Prometejeve dneve na »Špicbergu« in si tudi tako vnesti nekaj vedrine v sicer še vedno koronski vsakdan.
Kip stoji na temeljih in do spomladi ostaja skrit in zaščiten. “Ne želimo se prenagliti. Načrte je iztirila korona in nizke temperature.” poroča Karel Vukovič vodja delovne skupine, ki se je angažirala pri postavitvi trboveljske ikone. Sončna elektrarna je dobavljena, a je smiselno zaradi nizkih temperatur in napovedanih padavin počakati na lepše vreme. Velikanski rudar bo na praznik rudarjev, 4. decembra stal na svojem večnem počivališču, v vsej svoji lepoti pa bo zasijal prihodnje leto. Vukovič meni, da je tako tudi prav. Saj gre za ljudski kip, namenjen ljudem in postavljen zaradi ljudi. Edino prav je, nadaljuje Vukovič, “da bodo ob otvoritvi prisotni Zasavci, ki si bodo lahko v živo ogledali, kaj so in smo pripravili.”
Medtem se bo uredila okolica, očistili bodo brežino, posekali nekaj dreves. Zadnji mesec leta pa bo tudi čas za zadnje račune. V Prometejevem fondu manjka še okoli 16 tisočakov, kar naj bi zadoščalo za gradbena dela, za dela v Kovitu in avtorjev strošek. Ob tem nikakor ne gre pozabiti vseh lokalnih podjetij in vsakega posameznega zasavskega občana, ki so prispevali v skupno malho, da danes največja slovenska plastika že stoji nad mestom.
FOTOGALERIJA (Darko Kunič, arhiv ZON.si):
