Najboljši scenarij je nastal pod okriljem Zasavčanke

Zasavčanka Iza Strehar je napisala scenarij za celovečerni film, ki je na Festivalu slovenskega filma prejel kar sedem nagrad. Med drugim je prav nagrada za najboljši scenarij “vesna” prišla v roke naši sogovornici. 

Iza Strehar, ki ima korenine na Izlakah, se je s svetom scenaristike srečala tekom njenega študija dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. “Predvsem zato, ker je pač bilo treba določiti izbirni predmet, sem se tedaj poglobila v scenaristiko in ugotovila, da mi je to področje pravzaprav blizu, pritegnilo me je,” pravi Iza, katero je sicer iz Izlak, kjer je živela kot otrok, pot peljala v Moravče.

Prvi scenarij, ki ga je napisala, je bilo delo tekom študija z naslovom Lucija in Erik. Po njem sicer ni bil posnet film ali uprizorjena predstava, je pa lahko upravičeno ponosna na svoje delo, saj ji je zanj AGRFT podelil Grossmannovo nagrado.

Kaj je bilo izpod njenih misli najprej na filmskem traku?

To je bil glasbeni film, ki je nastal kot rezultat sodelovanja Akademije za glasbo in AGRFT. “V SNG Opera so pravzaprav na osnovi tega sodelovanja nastale mini opere, postavljene v filmsko obliko,” pripoveduje Iza, ki je že kot 22-letna študentka našla svojo strast in tudi danes, po že zaključenem študiju na AGRFT, kot samozaposlena v kulturi piše dramska besedila in scenarije.

Skoraj že pozabila nanj, nato pa po štirih letih nagrada!

Iza Strehar, ki je scenarij za večplastno nagrajen film Prasica, slabšalni izraz za žensko zaključila pred štirimi leti, je poudarila, da se je celotno ustvarjanje filma kar zavleklo. Tudi potem, ko je bilo snemanje že zaključeno, so seveda čakali s premiero, saj vendar ni bilo možno vabiti ljudi v kinematografe, ko pa je pojav koronavirusa prinesel ukrepe, ki so zavirali tudi potek dejavnosti v domači filmski industriji. “Prejem nagrade ‘vesna za najboljši scenarij’ je seveda lepa potrditev za naprej,” se spominja prvih občutij ob priznanju njenega osebnega dela. “Menim pa, da je bilo res prvo nepopisno veselje prisotno že dejansko tedaj, ko smo izvedeli, da je naš projekt dobil sofinancerska sredstva,” je iskrena Iza, ki navrže še, da je le pet ali šest celovečercev letno deležnih tovrstnih dobrih novic. In zaključi: “Ja, res je posebno zadovoljstvo, ko prejmeš dvojno potrditev: Da je film všeč ljudem in ti tako publika da potrditev, ob tem pa da kvalitetno vloženega truda prepozna tudi stroka s tega področja.”

SORODNI ČLANKI:

NORO: Zasavska kriminalka na velikem filmskem platnu