today-is-a-good-day
8.8 C
Trbovlje
petek, 29. marca 2024
ZON.siAktualnoMatevž Luzar: "Vse zgodbe, ki sem jih posnel, imajo v sebi nekaj...

Matevž Luzar: “Vse zgodbe, ki sem jih posnel, imajo v sebi nekaj zasavskega”

Komična drama. V črnobeli sliki. Tako, kot bi morda marsikdo opisal družbeno dogajanje v delavskem Zasavju. Zelo natančno in v simfoniji s tipičnim zasavskim karakterjem je del zasavske kulture in tradicije na filmska platna pripeljal Zagorjan Matevž Luzar, ki je za režijo filma Orkester na mednarodnem filmskem festivalu v Skopju prejel srebrno zvezdo za najboljšega režiserja. Nagrada mu, seveda, prija, a filmska ekipa je kot orkester – vsi morajo igrati, da pride do filma, ki je simfonija, poudarja. “Posameznik ne more narediti filma, kot tudi en človek v orkestru ne more odigrati vsega,” pravi zasavski režiser, ki smo ga ujeli na kavi jutro po premieri filma Orkester na domači mestni ploščadi v Zagorju. Ogledalo si ga je več sto ljudi, ki so na velikem platnu premierno v vlogi igralcev videli znane obraze iz Pihalnega orkestra Svea Zagorje. 

Kako ste prišli na idejo, da bi posneli film z domačim Pihalnim orkestrom Svea?

Premiera filma Orkester na ploščadi v Zagorju.

Ideja ni bila, da bi delal z domačim pihalnim orkesterom, ampak da bi posnel film o domačem pihalnem orkestru iz Zagorja. Da bi posnel fiktivno zgodbo, kako gre orkester na potovanje v tujino. Vedno so me kolegi spraševali, kdaj bom naredil kakšen film, ki govori o Zasavju, knapih, pa sem to vedno dajal na stran, ker sem čakal na pravo zgodbo. Z Orkestrom se je pojavila. Šele tekom razvoja samega scenarija in zgodbe sem si zaželel, da bi v njem igrali člani Pihalnega orkestra Svea iz Zagorja. Da ne bi sestavljali filmskega orkestra z igralci in glasbeniki, ampak s pravim orkestrom, ki ima svojo zgodovino in dinamiko. Mogoče gleda kdo na to, da je to film o Pihalnem orkestru Svea, ampak oni so igralci, to je fiktivna zgodba. In po odzivih sodeč so to vlogo zelo dobro opravili. 

Če poznaš člane Pihalnega orkestra Svea od blizu, si misliš, da takšna pestra zasedba scenarija skoraj ne bi potrebovala, ker bi znalo biti tudi v resnici tako, kot je  prikazano v filmu. 

Člani Pihalnega orkestra Svea Zagorje so se odlično vživeli v profesionalne filmske igralce (na sliki levo Lovro Lezič). Foto: Gustav film

Res je videti, kot da bi to počeli že od nekdaj. Pa so v resnici prvič sodelovali pri tako velikem filmskem projektu. Izziv so resno sprejeli, veliko smo vadili in na platnu ni prikazanih veliko stvari, ki bi bile spontane, ampak so bile pripravljene vnaprej, kot je narava pri filmu. Vedno smo namreč omejeni s časom in denarjem, zato je treba biti zelo precizen in za spontanost tu ni prostora. S tega vidika so člani orkestra svojo nalogo zelo dobro opravili. Seveda so v filmu vključene tudi njihove interne zgodbe in morda se domačinom zdi, da so dogodivščine spontane, v resnici pa je odziv na film je enak povsod, kjerkoli se vrti na festivalih po Evropi; povsod se lahko poistovetijo s to zgodbo in veseli me, da tudi člani drugih orkestrov ali pa glasebniki na sploh pritrdijo, da je tudi njihovo življenje na turnejah takšno ali podobno, kot je prikazano v filmu.

Zasavski liki v filmu resnično izstopajo, ampak tudi “zunanji” igralci so se odlično znašli v vlogi Zasavcev. Kako ste jih pripravljali na to?

Pri pripravi filma so zelo pomembne vaje z igralci. Prihajali so v Zagorje, med ljudi, tudi skupaj žurali,  da so lažje ponotranjili ta zasavski karakter. Meni pa je bilo predvsem pomembno, da je bil njihov dialekt povsem enak zagorskemu. Vsako mesto ima svoj dialekt in mislim, da je bilo za avtentičnost to zelo pomembno. 

Film je sicer poln zabavnih prigod in zmešnjav. Je bilo tako kdaj tudi na snemanju, ste bili zaradi večinske zasavske ekipe kaj bolj sproščeni, kot pri snemanju drugih filmov in serij?

Film je črnobel, ker je s tem želel Luzar še dodatno na platno prenesti zagorsko delavsko družbo. Foto: Mitja Ličen

Ne, film smo posneli zelo profesionalno, nič drugače, kot kakšen drug film ali serijo, ki sem jih snemal. Profesionalnost je bila prisotna pri vseh, smo se pa po končanem snemanju vedno podružili. Če delaš profesionalno, še ne pomeni, da se ne moreš zraven tudi zabavati in uživati.  Člani orkestra so imeli veliko vprašanj, ker so se prvič srečevali s tem, tako da mislim, da nas je film povezal in ta vez bo ostala za vedno. 

V Zasavju je še kar nekaj zgodb, primernih za filmsko platno. Si želite nadaljevati v domačih krajih?

Nikoli ne gledam na to, kje bi se morala odvijati zgodba, ampak sledim temu, da sama zgodba pove, kje bi se dogajala. V Zagorju bi lahko posnel še kakšen film, želel bi si na platna dati tudi kakšno zgodbo o knapih, ampak o tem je zaenkrat še prehitro govoriti. Imajo pa, vsaj jaz tako vidim, vse zgodbe, ki sem jih posnel, v sebi nekaj zasavskega. 

Ta navezanost je verjetno tudi razlog, da ste še vedno doma v Zagorju, čeprav bi vam bilo morda lažje biti v prestolnici? 

Matevž Luzar in Simon Tanšek sta tandem pri filmih že vrsto let. Foto: Mitja Ličen

Kakovost življenja, ne glede na to, kako ekonomsko osiromašena je regija, je zaradi ljudi, ki živijo tukaj, zelo dobra. Hkrati pa je Slovenija tako majhna, da ne vem, zakaj bi bil v Ljubljani, če sem lahko v Zagorju. Kakovost življenja je pomembna predvsem s socialnega vidika in pristni odnosi v teh krajih so verjetno glavni razlog, da sem še vedno tukaj. 

Pa verjetno tudi zasavski sodelavci, ki vas spremljajo pri projektih, na primer fotograf in snemalec Simon Tanšek?

S Simonom sva vse filme naredila skupaj, že od mojih študentskih let naprej. Vsi projekti se ponavadi začnejo snovati v Zasavju, v Zagorju ali v Hrastniku, od koder je doma Simon.

SORODNI ČLANKI:

PREMIERA: Orkester, drugi nagrajeni celovečerec Matevža Luzarja

- Oglaševanje -

Najbolj brano


Preberite tudi

Cesta v katastrofalnem stanju, rekonstrukcija pa se vsako leto odmakne še za leto, dve, tri

Že dolgo časa je govora o rekonstrukciji regionalne ceste skozi Dol. Pri gradnji novih cest oziroma rekonstrukciji dotrajanih cestišč na Dolu gre za dva...