“Neštetokrat sem prišla zašmirana iz dedijeve delavnice”, začne pogovor simpatična mladenka Katarina Malgaj, ki je kot peta generacija Malgajev (Andrej, Franc, Franc, Andrej in sedaj Monika ter Katarina) v začetku leta stopila v čevlje direktorice trboveljske avtohiše. Zanjo zelo pomembno je mnenje očeta in dedka in odločena je, da bosta s sestro Moniko družinsko tradicijo držali v dobrih rokah. Z vsemi štirimi se bosta borili, da bodo predniki ponosni nanju, tradicijo Malgajevih avtohiš pa čakajo le še boljši časi.
Ne le “šmir” iz delavnice, tudi ljubezen do dobrih in hitrih vozil
Čeprav deklica, se je Katarina pogosto tako z očetom, kot tudi dedkom odpravila v mehanično delavnico. V tretjem razredu so se iz Trbovelj preselili v Ljubljano, saj so Malgajevi takrat na noge postavljali ljubljansko avtohišo, vožnje sem ter tja pa so postale prenaporne. Tako je Zasavka z močnim trboveljskim naglasom stopila v eno izmed ljubljanskih šol, kjer so njene korenine seveda takoj opazili. Morda takrat slabost, v času študija pa velika prednost. Katarina se je po dolgem premisleku odločila za študij turizma na primorskem, kjer Ljubljančani niso najbolj priljubljeni. Prav zato ji je zasavski dialekt pošteno prav prišel. Vsekakor pa je na svoje korenine zelo ponosna in, ker so Malgajevi zelo povezana družina, sta dekleti veliko časa tudi po selitvi, preživljali v Trbovljah.
Po dolgem premisleku in kolebanju se je Katarina, kot rečeno, odločila za študij turizma, kljub družinskemu poslu, starša pri odločitvi za študij nista želela vplivati. Študij turizma je bil kot nalašč za pomoč pri delu v Vili Fabiani, kjer so bolj po naključju kot namensko organizirali eno poroko, iz tega pa se je odvilo takšno povpraševanje, da so praktično vsi mogoči termini polni. Energična Katarina trenutno obvladuje dve karierni ljubezni. Turizem in avtomobilistično industrijo. Brez pomisleka pove, da čeprav uživa na Krasu in v organizaciji dogodkov, bo prednost vedno imela avtohiša.
“Zelo lepo so me sprejeli, imam občutek, da so zaposleni resnično veseli, da je nazaj prišel eden od Malgajev.”
Ekipa v Trbovljah se je s Katarino odlično ujela. Foto: Žiga Intihar
Tudi med pogovorom za naš portal večkrat simpatično preklopi iz ljubljanščine v zasavščino. Z velikim cmokom v grlu in tremo je 1. februarja stopila v trboveljski salon in se predstavila sodelavcem. Zelo hitro pa je ugotovila, da je zasavsko okolje, še vedno takšno kot ga je vajena od malih nog. “Tukaj so ljudje čisto drugačni. Med sabo so sodelavci povezani, odnosi so domači, podjetju so resnično pripadni. Vsakič, ko vstopim, imam res dober občutek, občutek, ki ga dajo lahko le ljudje. To v Ljubljani pogrešam.”
Z novo generacijo je v trboveljskem Renault in Dacia salona zavejal nov veter. Študentska pomoč v času srednješolskih let in vse več dela v Malgajevih avtohišah tudi v času študija se je obrestovalo. Tako naša sogovornica Katarina kot njena sestra Monika sta spoznali delo v avtohiši na vseh nivoju. Od delavnice, servisa, recepcije in seveda dela v upravi.
“Bom jaz!”
Ko je decembra izvršni direktor trboveljskih avtohiš predlagal, da Renault in Dacia avtohišo prevzame nekdo drug, je Katarina, ki je bila z očetom Andrejem slučajno poleg, brez premisleka skočila vmes: “Bom jaz!” je dejala praktično brez premisleka. In čeprav je bil oče precej bolj skeptičen kot najmlajša Malgajevka, je odločno stala za svojo odločitvijo, ki se, glede na rezultate, kaže kot zelo dobra.
Čeprav domača, mora Katarina svojemu šefu, torej očetu, redno oddajati poročila, za vsako težavo poiskati rešitev in predvsem dosegati zastavljene cilje. “Pri nas nič ni kar samoumevno.” Še toliko bolj pomembno pa je, da je naša sogovornica stroga sama do sebe. V družini, kjer se vse tri generacije veliko družijo, si svetujejo, izmenjujejo mnenja in so tudi kritični eden do drugega, je logično, da si najmlajša generacija želi dokazati uspešnima prednikoma.
Malgajevi ob praznovanju 50 obletnice.
Že drži, da je avtomobilizem bolj moški svet – tako kot vse, pa se spreminja tudi to. Že kot srednješolka je Katarina pogosto presenetila svoje moške vrstnike, ki so govorili o modelih vozil, pa o kakšni novi tehnologiji – zato, ker je o tem vedela več kot večina fantov. In že danes odločena, da bo nekoč nasledila očeta Andreja, tako kot je on dedka Franca in poskrbela, da bo trboveljska skupina Malgaj ena najboljših, če ne kar najboljša v Sloveniji.
