Ali veste, kam sta hodila v šolo Emil in Ernest Adamič? Pa Mile in France Klopčič, Janez Drnovšek, Ladko Korošec? Toliko znamenitih ljudi, na katere smo Zasavci upravičeno ponosni, je prve korake do znanja naredilo v OŠ Toneta Okrogarja, ki letos proslavlja 120 let obstoja.
O proslavi in začetkih šole se je te dni že veliko govorilo. Kot pravi ravnateljica Nataša Grošelj, je dišalo po Okrogarju. Z nami je delila nekaj svojih izkušenj iz tridesetletne prakse. Je danes zelo drugače kot nekoč?
»Razlike so predvsem v načinu dela, novih pristopih, ki vodijo do bolj uspešnega pedagoškega procesa. Dvajset let sem bila na podružnici v Šentlambertu, od tega 11 let vodja. Poučevala sem večinoma v kombiniranem oddelku in to so dragocene izkušnje. Z uvajanjem devetletke smo prešli na opisno ocenjevanje v prvih razredih, v tretjem pa spet na številčne. Imeli smo tudi nacionalni preizkus znanja v tretjem razredu. Menjali so se učbeniki in delovni zvezki.
Že na podružnici smo vključevali IKT tehnologijo (informacijsko komunikacijska tehnologija). Med prvimi smo začeli uporabljati interaktivno tablo. Šola se je in se neprestano posodablja.«
Zadnja leta se je uveljavil razširjeni program RaP, ki omogoča veliko več prilagodljivosti skozi vse leto. Vsakemu učencu omogoča osebni razvoj, usklajen z njegovimi pričakovanji, zmožnostmi, interesi, talenti in potrebami. Program zajema neobvezne izbirne predmete (umetnost, računalništvo, šport, tehnika), neobvezni izbirni predmet tuji jezik, interesne dejavnosti, pevski zbor, dopolnilni pouk, dodatni pouk, individualno in skupinsko pomoč, podaljšano bivanje, jutranje varstvo, kolesarski izpit. V razširjeni program se učenci vključujejo prostovoljno.
»Z vsebinami se prilagajamo učencem, velik interes je za jogo, namizni tenis pa kuhanje, robotiko …«
Zagorjani pa imajo tudi gozdno šolo. Podružnica v Šentlambertu je glede na bližino gozda, vključena v mrežo gozdnih šol, kjer pri rednem pouku uporabljajo gozdno pedagogiko.
Na Okrogarjevi šoli so ponosni tudi na japonski in angleški vikend. Šola že dvajset let sodeluje na svetovnem tekmovanju v pisanju haikuja, ki je lani potekalo v Zagorju. Povezani so z japonskim veleposlaništvom in z njihovo pomočjo odpirajo povezavo z eno od japonskih šol. Seveda pa se aktivno vključujejo tudi v vse lokalne dogodke in projekte.
PŠ Kisovec je bila ogledna šola za formativno spremljanje učencev.
Že nekaj časa je aktualno formativno spremljanje učencev, ki vključuje ugotavljanje predznanja, pojasnjevanje namenov učenja z načrtovanjem osebnih učnih ciljev glede na skupne cilje ter analizo vpliva kriterijev uspeha, ki izhajajo iz učnih ciljev, na načrtovanje strategij za uspešno in učinkovito doseganje učnih ciljev, za zbiranje dokazov o doseganju učnih ciljev ter za (samo)evalvacijo uspešnosti učenja in znanja učencev in posledično za uspešnost učiteljevega poučevanja.
Nataša Grošelj pojasnjuje: »Na naši šoli se z formativnim spremljanjem ukvarjamo že četrto leto, vendar želimo ustvariti svoj model formativnega spremljanja. Na začetku se je s tem ukvarjala manjša skupina učiteljev, ki zdaj pomaga vsem, ki so se kasneje pridružili. Res pa je, da je, predvsem na začetku, večja obremenitev učitelja, ki pa pri tem procesu strokovno raste. Ugotovili smo, da je zdaj pri učencih več motiviranosti, odgovornosti in realne samoocenitve. Naj omenim, da je pred leti PŠ Kisovec bila ogledna šola za formativno spremljanje učencev.«
Evalvacija namreč omogoča vpogled v stopnjo doseganja učnih ciljev za učenca in načrtovanje nadaljnjega izboljševanja učenja, učitelju pa omogoča razmislek o učinkoviti in uspešni podpori učencev na poti do kakovostnega učenja in znanja predmeta.
Kaj pa število učencev? “V letošnjem šolskem letu šolo obiskuje skupaj s podružnicama 530 učencev.” Dobro so kadrovsko pokriti, še doda ravnateljica, ki je prepričana, da imajo dober, mlajši kolektiv, v katerem vladajo dobri medsebojni odnosi. “Prav ponosna sem, kako so se odrezali povsod, kjer je bilo potrebno ob proslavi naše 120-letnice, Pokazali so visoko profesionalnost, vložili veliko truda in časa in to pozitivno energijo je bilo čutiti tudi na proslavi in začutili so jo vsi prisotni.« je zadovoljna ravnateljica.
Načrti?
»Načrtujemo vključenje v NEUROBEANS. To je nova metoda ocenjevanja vzdrževane pozornosti in je kombinacija gibanja in miselne igre, ki na enostaven in zabaven način spodbuja k doseganju vrhunske učinkovitosti,« nam novost zaupa Nataša Grošelj.
Po besedah ravnateljice se moramo zavedati, da šole ne vlagajo le v svoje učence, temveč tudi v družbo. Do znanja obstaja več poti, več znanja pa pomeni kakovostnejše življenje.
https://zon.si/pismo-ravnateljice-in-profesorice-120-so-jih-nasteli-na-okrogarjevi-soli/
