Pri obračunu porabe toplotne energije v daljinskih sistemih ogrevanja zato nikakor ni nepomembno, koliko znaša cena za toploto, ki jo sistemi odvajajo do končnih uporabnikov. In kakšne so cene za megavatno uro (MWh) oddajanja toplote?
Megavatna ura v Zagorju 35, Trbovljah 53 in v Hrastniku kar 61 evrov!
Glede na odgovor Komunale Trbovlje so z ogrevanjem v letošnji sezoni začeli 23. oktobra. Cena megavatne ure znaša slabih 53 evrov (brez DDV). Med vprašanimi je le Katarina Prelesnik izpostavila, da “v Trbovljah za energent uporabljajo zemeljski plin, ki je najčistejši med fosilnimi gorivi, z najmanjšim izpustom delcev PM10. Na ta način prispevajo h kakovosti skupnega življenjskega okolja, hkrati pa uporabnikom še vedno zagotavljajo udobno in cenovno ugodno ogrevanje.” To pomeni, da se lahko primerjajo samo s tistimi, ki uporabljajo isti energent. V Zasavju je to le Hrastnik, kjer pa uporabniki za ogrevanje plačujejo 8 evrov več.
Toplarna Hrastnik, ki skrbi za topla stanovanja pod okriljem družbe Petrol, je z ogrevalno sezona v Hrastniku začela 1. oktobra. Cena za enoto dobavljene toplote na dan 1. 1. 2020 je 61 evrov za megavatno uro. “Gre za ceno brez DDV, prav tako cena ne vključuje prispevkov URE in OVE in SPTE”, je pojasnil Dejan Podlogar, predstavnik Petrola.
Op.a: URE je prispevek za energetsko učinkovitost, OVE in SPTE pa sta prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom
V Zagorju drug energent. Lesna biomasa najcenejša
V Zagorju ob Savi so začeli s kurilno sezono dva dni za Hrastničani, torej 3. oktobra 2019. Po besedah Marka Kosa, ki vodi oddelek energetike na Komunali Zagorje, cena toplotne energije, ki velja od 01.10.2019, znaša 35 evrov za megavatno uro (tudi tu brez DDV). Znesek je enoten za vse odjemalce daljinskega ogrevanja.
Velja pa poudariti, da se za razliko od Trboveljčanov in Hrastničanov, ki jih ogreva zemeljski plin, Zagorjani že tri desetletja grejejo z drugimi energentom: lesno biomaso. Lesna biomasa je poleg polen ves odpadni lesni material (žagovina, oblovina, odpadki pri sečnji, obrezovanju dreves, itd.), ki se ga zmelje v sekance ali stisne v pelete.
Največ slovenskih gospodinjstev ima tekom kurilne sezone temperaturo v stanovanju podnevi nastavljeno na od 19 do 22 stopinj Celzija, kar je v skladu z nasveti strokovnjakov. Po izsledkih zadnje Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije iz leta 2017, v povprečju slovenska družina za ogrevanje porabi nekaj več kot 1500 evrov na sezono.
