Spomnimo – v letošnjem letu se je podjetje Holcim, naslednik Lafarge cementa in še prej Cementarne Trbovlje odločil prodati nepremičnine. Tovarno, torej lokacijo ob železniški postaji, a ne tudi kamnoloma oziroma koncesije za kamnolom v Prapretnem – tisto, kjer tiči »največja vrednost« in obenem trenutno najbolj okoljsko oporečna dejavnost.
Če bo treba, gremo na sodišče – pravi župan
Občina je hotela uveljavljati predkupno pravico, in jo tudi je, a po mnenju Holcima ne v predpisanem roku. Občina in Holcim zdaj vsaka na svojem bregu preko pravnikov trdita svoje. Holcim, da so zamudili, Občina Trbovlje pa, da je rok, zaradi naknadno pridobljenih podatkov drugačen kot trdi prodajalec. Kdo ima prav, bo v skrajnem primeru odločalo sodišče.
Novica o prodaji je razburila trboveljskega župana Zorana Pozniča, ki se je glasno odzval, sklical lokalne iniciative in sosednje župane. Vsi skupaj so stopili nasproti prodaji objektov Holcima podjetju Šuštar trans iz Kresnic. Svetniki so podprli župana in mu podali pravico, da uveljavlja predkupno pravico in kupi trboveljsko cementarno. Za več kot 2 milijonski nakup je občina dobila tudi bančno garancijo, čeprav za sam nakup nima jasnega načrta ali poslovnega modela, kaj bi na tej lokaciji lahko bilo. Župan odločno, a zavito v skrivnost, pravi: »Idej je nešteto. Cel kup lokalnih podjetij in iniciativ se je oglasilo z idejami, kaj bi na tej lokaciji lahko bilo,« med drugim izpostavi tudi možno selitev komunale in morebitno oživitev bazena. Nekaj pa je jasno, še doda, da zgodba ne bo zgolj občinska in namigne na javno-zasebno partnerstvo.
Pogodba o nepremičninskem nakupu med Holcimom in podjetjem Šuštar trans je že podpisana, a podrobnosti so poslovna skrivnost, zaradi česar naj bi bila tudi izredna seja trboveljskega občinskega sveta, ki je bila prav na to temo, zaprta za javnost.
Šuštar trans zavrača očitke župana
»Tega ne bomo dovolili,« vztraja Poznič, ki je prepričan, da bi novi lastnik dodatno obremenil okolje. Marjan Šuštar je za naš portal pojasnil, da nima takšnega namena. Še več, v pogodbi s Holcimom se je zavezal, da bo za prevoz agregata iz kamnoloma Retje-Prapretno uredil transportni trak, da ne bodo potrebni kamionski prevozi čez Trbovlje. V taisti pogodbi, kot smo uspeli izvedeti iz zanesljivih virov jasno piše, da bodo ravno tisto, kar lokalno prebivalstvo najbolj skrbi, torej peč in mline iz trboveljske lokacije ali odpeljali ali pa uničili najkasneje dve leti po nakupu.
Direktor podjetja Šuštar trans trdi, da bi bivšo cementarno uporabljali kot skladišče biomase ter za proizvodnjo mivke za lastno uporabo. Poznič je prepričan, da bi novi kupec rad na tej lokaciji mlel kameno moko in jo vozil na druge lokacije – »to bi se kadilo in prašilo,« prepričujoče pove prvi mož Trbovelj, ki verjame, da bi se tako vrnili 30 let nazaj.
Cementarna leta 2016
Da nikoli več na tej lokaciji ne bo cementarne, je prepričan tudi direktor Pavel Marđonović, ki je povedal, da kamnolom ostaja v njihovem upravljanju, objekte pa bodo prodali. Ker so trenutno v pravnem sporu z občino in razplet ni jasen, drugih komentarjev ni želel podati.
Da proizvodnja cementa res ne bo več našla prostora v Zasavju pritrjuje tudi dejstvo, da so lani na hrastniški strani kamnoloma zmanjšali pridobivalno površino, saj bi večje količine potrebovali zgolj in samo ob delovanju obrata kot je cementarna. Na mesečni ravni, kot še izvemo iz podjetja, iz hrastniško-trboveljskega kamnoloma v povprečju odpeljejo okoli 3000 ton materiala.
Koncesije se iztekajo vsem slovenskim kamnolomom, ampak …
Ne glede na nakup objektov ob železnici, pa kamnolom oziroma koncesija ostaja v rokah tujega podjetja – ki bo lahko, če drži, da jim bodo podaljšali dovoljenje oziroma spremenili zakon, še vedno pridobival in prodajal agregat kupcem iz vse Slovenije. Enako kot kamnolom v hrastniškem Bobnu, ki je v lasti družbe AGM Nemec. Vse koncesije kamnolomov v Sloveniji potečejo letos decembra. Da so vse papirje za nadaljevanje dela že oddali, še povedo v švicarskem podjetju, in da računajo na podaljšanje roka za pridobivanje, saj bo ministrstvo za naravne vire in prostor težko uspelo pregledati vse vloge in izdati nove koncesije. Kaj bo na tem, bo jasno najkasneje 10. decembra letos.
Mesto Akrobatov, vizualizacija
»Ena prvih pomembnih stvari je, da preprečimo da se 40, 50 težkih tovornjakov vozi skozi Mesto Akrobatov,« nadaljuje Poznič, ki bo prav v teh dneh postavil temeljni kamen za izgradnjo obrtne cone Lakonca, do katere bo peljala povsem nova cesta in, kjer se v prihodnjih letih napoveduje gradnja visokotehnološkega Mesta Akrobatov.
Če občina ponuja isto kot Šuštar – zakaj Holcim vztraja pri slednjem?
In, če smo že pri akrobatih. Na vprašanje, zakaj Dewesoft ne kupi Holcima, direktor Jure Knez pojasni, da so imeli interes, celo da so se, ob novici o prodaji, v Zasavju povezali z vsemi župani, podjetjem AGM Nemec, Ekokrogom in večkrat s predlogi pisali tako Marđonoviću kot celo generalnemu direktorju v Švici, a je bila komunikacija precej hitro zaključena, kar nam je Knez dokazal tudi s poslano elektronsko pošto. Pričakovali bi namreč, da nekdo, ki prodaja nepremičnine želi čim več kupcev in iztržiti čim višjo ceno.
In še druga dilema – občina ponuja enak znesek kot Šuštar trans – zakaj se Holcim tako vneto bori, da bi prodali Kresničanu in ne lokalni skupnosti ter tako ohranili dobro ime tudi v poslovnem svetu?
Kaj takšna zadolžitev pomeni za Trbovlje?
Že drži, da je 2 milijona evrov vrtoglav znesek za občino, ki nima denimo denarja za nov nujno potreben vrtec. Da to ne pomeni le milijonske zadolžitve, temveč tudi odpis nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj je občina na leto iz tega naslova dobila okoli 170.000 evrov, poleg tega pa naj bi tudi stroški vzdrževanja na lokaciji znašali nekaj 100.000 evrov na leto. A Poznič je odločen in samozavesten, da to ne bo ustavilo nobene trboveljske investicije. Ideje, ki prihajajo iz naslova lokalnih podjetij in organizacij bodo omogočile finančno stabilnost, zagotavlja.
Občina grozi z ukrepi, če bo cementarna prodana mimo volje ljudi
