Qubit je del skupine, enega največjih neodvisnih medijskih podjetij na Madžarskem, njihov sedež pa je seveda v Budimpešti. Povezali smo se preko mednarodnih projektov in tako sta novinarja, ki delujeta v metropoli, s skoraj toliko prebivalci kot celotna Slovenija, spoznavala našo regijo.
Gergelyja so presenetili Zasavci: »Tako neposredni so,« je dejal. Oba sta bila navdušena nad vrvežem v trboveljskem mladinskem centru, kjer so domačini zjutraj »kofetkali«, zvečer pa se družili ob kozarcu vina. Lokacija hostla je bila zanju odlična, saj sta imela le nekaj korakov do Delavskega doma Trbovlje in Bogdan Šteh jima je podrobno predstavil delovanje ene največjih slovenskih kulturnih ustanov, ju peljal skozi virtualni rudnik, seveda pa smo ju pospremili tudi na Ostri vrh, kjer sta od blizu videla Prometeja, kasneje pa še spoznala avtorja in župana Zorana Pozniča.
Naročila čevapčiče, pa so ju pozdravili v madžarščini
Oba je sila presenetilo, ko sta šla v lokalni fast food, kjer so ju pozdravili v madžarščini. »Kaj takšnega res nisva pričakovala,« sta dodala v smehu. To pa je pravzaprav presenetilo tudi nas, gostitelje.
Drugo, kar je izpostavil Gergely, sicer tudi strokovnjak za umetnost »je ponos na lokalne vrednote – na rudarsko preteklost mesta, njegove spomine in grajeno dediščino. Spoznali smo lokalne patriote, podjetnike, inteligentne ljudi z močnim tehnološkim znanjem, ki hkrati s srcem skrbijo za sedanjost Trbovelj. To je bil navdihujoč primer, kako razvijati celotno regijo v postindustrijskem okolju. Iz zgodbe te skupnosti se lahko veliko naučimo.«
Nikakor nismo mogli mimo najvišjega dimnika v Evropi, ki ga sicer nista preplezala, sta pa stopila v njegovo sredino, nato pa smo ju pospremili še v neobnovljeno rudniško strojnico in hrastniški kompreshaus, s povabilom župana Marka Funkla, da se vrneta čez dobro leto ali dve, ko bo območje dobilo povsem novo podobo in vsebino.
Prav zanimivo je bilo poslušati zunanja opazovalca, kaj sta začutila v naših krajih. Stvari, ki se jih še sami ne zavedamo. »Kar me je kot novinarko najbolj presenetilo ob obisku Trbovelj in okolice, je bila odgovornost, ki so jo ljudje izkazovali do prihodnosti svojega domačega kraja in do someščanov v regiji.« Zsuzsanna, ki je večna realistka se sicer zaveda, da vsak predstavlja zgodbe o uspehu, na padce pa pozabi, a ne glede na to: »Dejstvo, da lastniki sodobnega podjetja s svetovnim dosegom ostajajo v mestu s 15 tisoč prebivalci na podeželju Slovenije, pripoveduje zgodbo o patriotizmu in premišljenem vodenju.«
Peljali smo ju namreč v osrčje Dewesofta, kjer sta od blizu spoznala zgodbo visokotehnološkega podjetja ter sistem solastništva zaposlenih, par korakov stran pa smo ju na obisku Zasavja zabavali še z naprednimi in neverjetnimi roboti, s katerimi v Katapultu upravlja Maša Jazbec.
Domov odšla z lekcijo …
Novinarja, ki prihajata iz okolja, kjer novinarska svoboda ni samoumevna in, kjer politiki ter lastniki podjetij ne delujejo niti približno tako odprto in prijazno kot pri nas, sta bila ob koncu 2-dnevnega obiska skoraj brez besed. »Po petnajstih letih življenja v neliberalnem političnem sistemu Madžarske se mi je skoraj zdelo neverjetno, kako odprti in gostoljubni so bili tako politiki kot lastniki podjetij do nas. Vsak je želel pokazati delček svojega osebnega Trbovelj – od fantov, ki pripravljajo čevapčiče v lokalni restavraciji, do županov Trbovelj in Hrastnika.« Je strnila izkušena novinarka Zsuzsanna, ob tem pa zaključila z besedami: »Ta izkušnja me je vrnila na Madžarsko z lekcijo o patriotizmu, prijaznosti in neskončni sposobnosti za prenovo.«
