“Kaj delajo te ljudje na avtobusu? Samo da je “gužva”, kaj je to za en k*rac,” so bile prve besede, s katerimi je Lovro Lezič ogovoril filmarja Matevža Luzarja in kasneje prišel do glavne vloge v tragikomediji Orkester, ki je nominirana za mednarodnega oskarja.
Lovro Lezič že 25 let igra v Pihalnem orkestru SVEA Zagorje. Sprva je igral rog, kasneje presedlal na trobento. “Glavni razlog za menjavo so bili ljudje. Fasciniralo me je, ko so igrali trobento kar “na pamet”, zraven kaj zapeli in naredili pravo veselico.” Lovra je to navdušilo do te mere, da je pristopil do takratnega dirigenta in ga zaprosil za menjavo trobila, večkrat. Njegove želje niso bile uslišane, a želja po igranju trobente je bila večja.
Ravno v tistem času je v Zagorju nastal Big band Zagorje, tam pa je Lovru uspelo prepričati dirigenta, da je rojen za trobentača. Sledila je uspešna avdicija in dvoletno šolanje v glasbeni šoli, ki mu je v Big bandu zacementirala mesto med trobentači. To je bilo obdobje dobrih novic. Septembra 2003, ko je takratni prvi klarinetist orkestra Peter Kuder prijel za dirigentsko palico, je tudi pri pihalnem orkestru končno dočakal priložnost v novi vlogi. Od takrat naprej Lovro skoraj ne izpusti priljubljenega trobila iz svojih rok.
Zakaj ravno orkester?
“To je en odmik od pestre realnosti. Vedno se ti nekam mudi. Malo se podružimo, malo “zašpilamo” in se imamo fajn. Včasih pred kakšnim tekmovanjem so vaje malo bolj naporne, ampak mi igranje napolni dušo in da novo energijo za naprej.”
Od glasbenika do igralca
“Vse skupaj se je začelo z govoricami, da Matevž Luzar piše scenarij za orkester. V Italiji smo imeli tekmovanje, dan pred odhodom iz Zagorja pa sem nastopal še s skupino Orlek in sem se po veseli noči vračal domov šele v jutru. Nenaspan pridem na avtobus in zagledam čisto poln avtobus.” Na avtobusu pa so takrat že sedeli režiser in scenarist Matevž Luzar, producentka Petra Vidmar in direktor fotografije Simon Tanšek, ki jih takrat še ni poznal. “Kaj delajo te ljudje na avtobusu? Samo da je “gužva”, kaj je to za en k*rac,” prvo srečanje z ustvarjalci filma Orkester slikovito opiše Lovro Lezič.
Na večurni vožnji iz Zagorja v Italijo na tekmovanje Flicorno d’Oro, je snemalna ekipa takrat posnela celotno dogajanje na avtobusu. Člani pihalnega orkestra se niso pustili motiti pri svojih dogodivščinah. Že takoj na štartu so vsem na avtobusu postregli s pijačo (tudi snemalni ekipi filma Orkester seveda), da se sprostijo in si s tem skrajšajo dolgo pot, ki jih čaka. “Snemalna ekipa je bila z nami skozi celotno tekmovanje. Pravzaprav smo dobesedno med snemanjem filma zasedli 1. mesto.”
Brez igralskih izkušenj do glavne vloge
V Zagorju je sledil sestanek glede projekta, ki si ga je zamislil zagorski filmar Matevž Luzar. Na sestanek je bil povabljen tudi Lovro. “Matevž pristopi do mene in mi reče, da je imel v mislih mene kot enega izmed igralcev. Jaz mu rečem, ni pogojev za to. Nimam niti dopusta, niti časa.” Kasneje pa se je ob posvetu in prepričevanju svojih najbližjih le odločil za “filmsko kariero”. V službi se je dogovoril še za neplačan dopust in napočil je čas za novo poglavje v življenju.
Sledilo je večtedensko snemanje po različnih lokacijah. “To je čisto drug svet. Adrenalin te napolni že zgodaj zjutraj. Celotna ekipa dobro skrbi zate. Nikoli nisi lačen, žejen in vedno dobro izgledaš. Skozi celotno snemanje sem se zredil za 20 kilogramov.”
Snemanje filma je bilo za Lovra posebno doživetje, najbolj pa se mu je vtisnilo v spomin, kako so si ga na snemalnem dnevu, pri katerem sta bila prisotna tudi Avstrijska igralca Maria Hofstätter in Alexander Mitterer, privoščili. “Pridemo v hišo, v kateri bo potekalo snemanje in mene pričaka kovček, pač rekvizit. Jaz ga dvignem, ampak se mi takoj zdi sumljivo težek. Zadevo sem želel odigrati profesionalno, zato se naredim kot da ni nič narobe in odigram sceno. Komaj sem še držal tisti kovček, roka se mi je že pošteno tresla. Potem pa slišim en smeh v ozadju. Snemalna ekipa se je na ves glas režala.” Lovru so jo zagodli tako, da so mu kovček napolnili z utežmi in čakali reakcijo.
Najverjetneje to ni bila njegova zadnja igralska vloga
S svojo igro v filmu je izjemno zadovoljen, prizna pa tudi, da je sebe težko gledati na velikem platnu. S snemanjem pa so se zbudile tudi igralske ambicije. Vse ob svojem času, pravi. “Trenutno sem s službo zelo zadovoljen, delam v kuhinji, kjer se imam dobro.” Prvi načrti so zdaj usmerjeni v zaključek študija.
Film Orkester je velika uspešnica doma kot v tujini. Tragikomična drama je med drugim prejela Vesno za najboljši film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Nominiran pa je tudi za oskarja v kategoriji za najboljši mednarodni film.
PREMIERA: Orkester, drugi nagrajeni celovečerec Matevža Luzarja
