Letošnji Tour de France zasavskemu kolesarskemu šampionu Primožu Rogliču znova ni naklonjen, saj je bitko za rumeno izgubil v peti etapi, ko se je zataknil v balo sena, padel in si izpahnil ramo. A Zasavec se ne da in še naprej z vsemi močmi poganja pedala, da bi pomagal svoji ekipi Jumbo Visma, pri tem pa ga ob francoskih cestah spodbujajo tudi številni Slovenci, med njimi nemalo Zasavcev. Objavljamo fotografije bralcev s trase 11. etape Toura, ki je potekala tudi čez slavni prelaz Col du Galibier, kjer je Roglič pred petimi leti Sloveniji prikolesaril prvo etapno zmago na tej najpomembnejši in najprestižnejši kolesarski dirki.
Da bo zadnji vzpon sredine 11. etape, ki je peljala na dolg in zelo strm Col du Granon, peklenski, je že dan prej spoznal 38-letni Zasavec, ki je odpeljal samo del trase, med drugim tudi na “Rogličev” prelaz Col du Galibier (2642 metrov), vse do vrha Col du Granona (2413 metrov).
Šele v živo vidiš, za kako velik dogodek gre
Visoke temperature namreč tudi na takšni nadmorski višini kolesarjem te dni niso bile najbolj naklonjene, dolgi kilometri vzpona pa prav tako terjajo svoj davek utrujenosti, je povedal potem, ko je odpeljal del poti, po kateri so se naslednji dan precej hitreje peljali najboljši kolesarji sveta. Med njimi tudi Roglič in favorit za skupno zmago Tadej Pogačar, ki so ju dolgi vzponi po francoskih prelazih prav tako dobro utrudili in sta na koncu ostala za najboljšimi.
Za primerjavo, naš bralec je za 105 kilometrov strmih vzponov in spustov potreboval slabih 7 ur, medtem ko so najboljši kolesarji za okoli 150 kilometrov etape potrebovali dobre 4 ure. Je pa vseeno takšna izkušnja nepozabna, smo še izvedeli, saj je v živo šele moč videti, kako vse skupaj poteka v ozadju dirke. Priprave na ogled etape se namreč pričnejo že dan prej, ko se ob poti parkirajo številni navijači z avtodomi. Potem naslednji dan pa dolge kolone ljudi z vsemi mogočimi navijaškimi pripomočki, ki že ure prej ob poti iščejo najboljša razgledna mesta, pa vsi sponzorji, ki imajo svoj “šov” pred pričetkom etape, in nenazadnje tudi pogled od blizu, kako nepredstavljivo hitri so dejansko najboljši kolesarji celo po klancu navzgor.
