0
Avtor: Žiga Brinjevec, 4. c
Pot nas je najprej vodila na Vrhniko, v hišo Ivana Cankarja, kjer nam je največji predstavnik slovenske moderne na zanimiv in poučen način, tudi preko odlomkov iz svojih znanih literarnih del, prikazal življenje, delo, utrip takratnega časa. Po ogledu smo se odpeljali po klancu do cerkve Svete Trojice, nato pa v Kranj.
Tam smo se spustili pod mesto v tunele, ki so bili zgrajeni med 2. svetovno vojno kot zaklonišča pred bombnimi napadi, ki so grozila mestu. V njih smo spoznali zgodovino gradnje zaklonišč in živali, ki bivajo v tem podzemnem svetu, ter celo preizkusili simulator bombnega napada.
Po poučnem postanku pa je bil čas za kosilo. Ko smo se dodobra okrepčali, smo pot nadaljevali proti Gorenjski – infocenteru Triglavska roža na Bledu. Tam so nas seznanili z lepotami in nekaj zanimivimi dejstvi o našem triglavskem narodnem parku. S kratkim dokumentarnim filmom smo zaključili ogled in že krenili proti predzadnji točki prvega dne. Ustavili smo se v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, v katerem so nas poučili o zgodovini slovenskega planinstva, kako se obnašati v gorah ter o gorskih reševalcih, ki so, na žalost, imeli v zadnjih dneh ogromno dela.
Čakala nas je nočitev v Kranjski Gori. Po nastavitvi smo se v mestu okrepčali in nato je sledilo večerno druženje, a smo se kmalu, vsi izmučeni od dneva, razkropili po sobah in odšli spat. Zjutraj nas je prebudilo trkanje na vrata naših profesorjev, ki so nam sporočili, da je čas za zajtrk. Drugi dan ekskurzije je bil prav tako zelo bogato obarvan. Dih jemajoči naravni rezervat Zelenci, z izvirom Save Dolinke, se je v jutranjem delu pokazal v vsej svoji lepoti.
Od Triglava do Rezije: pot med jeziki, hribi in ljudmi
Sledila je vožnja po ovinkastih in ozkih, a prelepih dolinah v Rezijo, ki velja, z jezikovnega vidika, za pravi fenomen. V njihovem slovenskem društvu so nas toplo sprejeli. Gospod Sandro pa nas je podrobneje seznanil o posebnostih jezika, štetju in nas poskušal naučiti nekaj zanimivih besed. Rezijanščina je namreč močno narečna slovenščina, ki so jo govorili že v času Brižinskih spomenikov. Ob koncu druženja nas je naučil še nekaj korakov znamenitega rezijanskega plesa. Ko smo odplesali, smo se že vozili naprej proti letošnji prestolnici kulture – Novi Gorici.
Zapeljali smo se na bližnjo Kostanjevico, kjer smo si ogledali prečudovito cerkev ter grobnico Burbonov, kjer je pokopan še zadnji francoski kralj Karel X. Nismo si pozabili ogledati niti samostanske knjižnice, ki hrani na stotine knjig, med njimi so tudi pravi prvotiski. To so knjige, natisnjene na samem začetku tiskanja. Knjižnica hrani celo prvi izvod znamenite slovnice Adama Bohoriča Zimske urice. Nato smo odšli nazaj v mesto. Ker je bila »super sreda«, smo se morali ustaviti v … Sledil je zadnji del naše ekskurzije. Zapeljali smo se na vzpetino Cerje, kjer stoji Pomnik miru z razglednim stolpom. Uživali smo v prečudovitem razgledu na Tržaški zaliv, zasnežene Alpe, kraški gozd, ki je bil zaradi požarov močno poškodovan. Spomnili smo se tudi na vse grozote, ki so potekale na tem območju.
Iz Primorske proti Zasavju – cesta domov
Vožnjo proti domu so nam krajšali »geografi in zgodovinarji«, dijaki, ki so si izbrali predmeta na splošni maturi in so nam v sklopu vaj predstavili različne teme. Kljub napornemu urniku je bila ekskurzija najboljša v mojem življenju, saj smo se ogromno naučili, veliko videli in pa, kar je najpomembnejše, uživali v vsem!
Avtor: Žiga Brinjevec, 4. c
https://zon.si/nika-v-samem-vrhu-evropske-sportne-strelske-mladine/










