»Moja sestra je bila zdrava, hodila je v hribe. Še nekaj ur pred tem, ko smo jo za vedno izgubili, je bila po telefonu slišati dobro. Potem pa, šok. Klic, da je bila odpeljana v UKC Ljubljana in da ji ni več pomoči. Vzela nam jo je anevrizma,« se spominja Trboveljčanka.
Zato smo o tem kaj to je, kako prepoznati težave in še čem povprašali še eno Trboveljačnko Asist.mag. Senta Frol dr.med.spec.nevrolog, iz Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo UKC Ljubljana.
KAJ TOČNO JE MOŽGANSKA KAP?
Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur.
Možganska kap vsako leto prizadene vsaj 0,2 % populacije in več kot 1 % ljudi, starejših od 65 let. Bolezen je usodna za eno tretjino zbolelih, tretjina je popolnoma odvisna od tuje pomoči in le ena tretjina jih po kapi lahko živi samostojno, nam je zapisal strokovni vodja ZD Trbovlje, Roman Kralj,dr. med., spec. spl. med.
VRSTE MOŽGANSKIH KAPI IN VZROKI
Hemoragična možganska kap
Pri okrog 10-15 % bolnikov je vzrok možganske kapi krvavitev v določenem delu možganov.
Vzroki so predvsem povišan krvni tlak, motnje strjevanja krvi, zdravila za strjevanje krvi, žilne spremembe kot tudi zloraba drog.
Za to vrsto kapi je značilen glavobol, kot tudi bruhanje in motnja zavesti.
Ishemična možganska kap
O njej govorimo, ko prekinitev krvnega obtoka v delu možganov traja tako dolgo, da povzroči trajno možgansko okvaro.
Tveganje za možgansko kap s starostjo narašča. Večina bolnikov je starejših 60 let in je pogostejša pri moških, vendar se incidenca povečuje tudi pri ženskah.
Večina bolnikov ima dejavnike tveganja, kot so arterijska hipertenzija (povišan krvni tlak), bolezni srca, kajenje, ali sladkorna bolezen.
Prepoznamo jo po nenadnem nastopu nevroloških simptomov, kot so motnja govora, težje izgovarjanje besed, nemoč v roki ali nogi, povešen ustni kot.
Med hemoragicno kap spada tudi subarahnoidna krvavitev, ki je najpogosteje nastane kot posledica razpoka anevrizme.
Anevrizma je izboklina na možganskih arterij, podobna je balončku, ki se polni s krvjo in lahko ob večjem naporu ali hudem stresu tudi poči. In tako v nekaj sekundah lahko popolnoma spremeni potek nadaljnjega življenja. Ne samo vam, temveč tudi svojcem, saj tretjina bolnikov žal ostane popolnoma odvisna od tuje pomoči in trajno prizadeta, v tretjini primerov pa je celo posledica utrpele krvavitve ob razpotju anevrizme smrt.
»Za Zasavje natančnih podatkov nimamo. Registra za možgansko kap nimamo. Za svojo ambulanto, v kateri se zdravi okrog 2400 pacientov, lahko napišem, da je možgansko kap od leta 2000 do danes utrpelo cca. 65 bolnikov. A že ena je preveč,« nadaljuje dr. Kralj
Težave, katere bolniki navajajo so tipične in sicer tožijo o zelo hudem glavobolu, ki ga opišejo kot nenaden, najhujši glavobol v življenju. Mnogo bolnikov ob tej krvavitvi zelo hitro razvije motnjo zavesti. Najpogostejši vzrok za razpok anevrizme je visok krvni tlak, povezujejo pa večjo pojavnost te bolezni tudi s kajenjem.
»Pri vseh oblikah kapi bolnikom nudimo nadaljnjo možnost rehabilitacije, če bolnik doseže stopnjo, da v procesu le-te lahko sodeluje.« razlaga Asist.mag. Senta Frol dr.med.spec.nevrolog.
Kaj je pomembno, da vemo, če nekdo utrpi kap?
»Pomembno je čim prej prepoznati znake možganske kapi. Ključno je ukrepati takoj,« pravi Asist.mag. Senta Frol dr.med.spec.nevrolog.
Dr. Roman Kralj se strinja in doda da, če pacient preživi, lahko ostane trajni invalid, kar predstavlja veliko preizkušnjo tako za pacienta kot tudi za svojce. Zato bi morali še bolj ozaveščati ljudi o pomenu hitre prepoznave simptomov možganske kapi:
Kaj pa preventiva oziroma preprečevanje možnosti razvoja kapi?
Pomembna je tako primarna kot sekundarna preventiva kapi. O primarni preventivi govorimo, če nekdo še ni utrpel kapi.
Strokovni vodja ZD Trbovlje je za konec zapisal še, da »TELEKAP v Zasavju še ne deluje, ker je premalo zdravnikov. To pomeni, da bi v bolnišnici v Trbovljah pod video nadzorom nevrologa iz UKC bolniku z možgansko kapjo opravili trombolizo (raztapljanje strdka v žili), če bi bil seveda bolnik za takšno zdravljenje primeren in bi bilo dovolj zgodaj po pojavu simptomov.«
Verjetnost kapi lahko zmanjšamo z zdravo prehrano, zadostnim gibanjem, dobro kontrolo hipertenzije, sladkorne bolezni in hiperholesterolemije (izjemno povečana raven holesterola).
O sekundarni preventivi govorimo, če bolnik že utrpi kap. V tem primeru je potrebno redno jemanje predpisanih terapij z rednimi pregledi.
»Na urgenci ne opažamo nekega večjega zmanjševanja obolelih za katerokoli obliko možganskih kapi. Je pa res, in to nas veseli, da je že veliko več ljudi, svojcev, ki pokličejo, vedno bolj osveščenih o simptomih, kar lahko omili posledice ali celo prepreči najhujše,« nam je po telefonu povedal eden od reševalcev NMP iz ZD Trbovlje«
