Nemec Karsten Rinck z vzdevkom – Mutze je popotnik, ki že več mesecev potuje peš po Evropi. Na svojo pot se je podal 1. maja leta 2021. Med svojim popotovanjem čez Slovenijo se je ustavil tudi v Zasavju.
Življenje v slepi ulici
Preden se je podal na pot je Mutze delal v družinskem podjetju. Tam je delal kot mehanik, ki je popravljal tovornjake. Njegov način življenja mu ni ustrezal, to ga je pripeljalo do duševne stiske. Pa se je odločil, da je čas da nekaj spremeni. ”Svoje življenje sem vodil v nekakšno slepo ulico. Včasih stvari v življenju niso narejene zate. Zame je bilo to delo mehanika tovornjakov. To je odlično delo, res je, ampak ne zame. Moj um je bolj svoboden, bolj ustvarjalen. Popravilo avtomobilov in tovornjakov drugih ljudi, se mi je sčasoma zdel kot zapor. Prav tako ugajanje družini in drugim ljudem. In žal mi je, da nisem oseba, za katero so upali, da bom postal. Vedno sem imel željo po nekaj več, ampak ne v okolju, v katerem sem,” nam je zaupal sogovornik.
Prenoči večinoma zunaj
Želja po drugačnem življenju, ga je pripeljala do popotovanja po Evropi. S seboj ima tudi popotnico – svojo psičko Lotte. Zanimalo nas je, kako pridobi finančna sredstva za nakup hrane in ostalih stvari, ki jih potrebuje. ”Imam majhno podjetje kot popotniški pisatelj. Denar imam oziroma dobim od prihrankov, lokalnih sponzorjev in donacij ljudi, ki imajo radi moje zgodbe. Včasih dobiš kaj v zameno in včasih ne. Imam dobre in stabilne temelje, na katerih stojim,” je povedal Mutze. Njegova prenočišča so odvisna od tega, kje v dnevu zaključi svojo pot. Prenočeval je na avtobusnih postajah, pred vrati cerkve, v svojem šotoru, tudi v čakalnicah na železniških postajah. Včasih ga krajani povabijo tudi v njihove domove, a se to ne zgodi prav pogosto.
Pot čez Zasavje
V Zasavju si sicer ni ogledoval mest, temveč je užival v naravi. Glede obiska v revirjih pravi, da se ne more pritoževati, saj je njegova izkušnja zelo pozitivna. Ljudje so se izkazali kot prijazni ali pa ga večino časa pustijo pri miru in le pomahajo. ”Večinoma so bili krajši pogovori med nami. Ponudili in dali so mi tudi hrano, kar se mi je zdelo zelo lepo. Res sem hvaležen,” je dodal Mutze. Vsako mesto, vsaka država je edinstvena po sebi, zato primerjav med mesti in okolico ne komentira. Kot je že dejal, mu mesta niso preveč po godu, saj se najbolje počuti v naravi. V Hrastniku so mu prijazni delavci železnic, dovolili prespati na toplem, v čakalnici na železniški postaji.