sreda, 18. novembra 2026
Banner
sreda, 18. novembra 2026
Banner

“Ma dreka bo v redu – jaz se izgubim tudi v Hrastniku”

Hrabrega miška je bilo tokrat strah letališča. Vse bo v redu, mu je rekel vodič in ga presenetil. Uredil mu je prevoz - z invalidskim vozičkom. Zakaj, si lahko preberete v zapisu.

Priznam.Prvič, res prvič sem poiskal pomoč moje Inti (UI), ki jo sicer pogosto kaj vprašam, a za pisanje bloga jo do sedaj nisem rabil. Želel sem izvedeti zakaj, oziroma od kod izvira beseda klasika. In glej ga hudiča, lahko jo uporabim. Namreč, med drugim je to lahko izraz za nekaj, kar je tako dobro, da se lahko večkrat uporabi, večkrat ponavlja.

Danes zjutraj (torek 17.) dobim v mailu … jutri (sreda 18.) bo objavljen tvoj prispevek. Bravo, bravo šefica. Če pa to ni klasika. Klasična klasika teh tednov najinega sodelovanja. V Zagorju so ti na soočenju požrli živce, sedaj se je pa treba nad nekom znesti. In kje je tu klasika. Ja v ponavljanju obveščanja na oddajo bloga. Tik pred zdajci … VEDNO.

Ahahahahahhaaaaa, pa je pol bloga za mano.

Politike ne smem trajbati. Sedaj, ko je vse mimo, morda par besed. Največkrat slišana definicija je bila, da je politika kurba. Nekaj jih poznam, ki so na slabem glasu, a politiki do kolen niso. Utrujeni smo od obljub in ksihtov, ki nas s plakatov nagovarjajo, da so prav oni tisti. Zato naj jih komunalci čimprej poberejo in vržejo na smetišče zgodovine (deponije).

Sedaj pa malo zares

O vtisih iz Rusije sem že pisal, a edine zgodbe, ki je šla iz okvirjev sterilnega, nisem omenil. Ta bo ostala v spominu, ostale bodo ostale na fotografijah in v albumu.

Hrabri_misek_Sandi_Ritter_reklame_9_2026 (7)_1280x720

Večer pred odhodom domov vstopim v sobo, na mizi pa narezek in nekaj kar se lahko pokvari, če hitro ne spiješ. Siniša (vodič in cimer) je imel rojstni dan. Namesto da bi pokal stvari v kufer, sem se ga kar dobro napokal, spodobi se in pravično je. Zjutraj pa panika. Pred hotelom me je že čakal taksi, da me odpelje na letališče, jaz pa mrtuuu. Pojma nimam kaj in kako, na hitro zmečem svoje v kufer. Siniši povem, da bom sam težko speljal to avanturo, da se težko znajdem na letališču, a me potolaži … Ne brini Janez, sve če biti uredu. Ma dreka bo v redu, jaz se izgubim tudi v Hrastniku, on nima pojma. Še na vseh potovanjih sem nekaj zamočil. Se posloviva, on in skupina grejo šele zvečer, jaz pa zaradi dobre veze in leta v Ljubljano že dopoldne. Saaaaam.

Taksist u nulo prijazen in ustrežljiv, ve za situacijo in vojno v moji glavi. Vse, čisto vse, kar sem rabil, je postoril. Pospremil me je do carinske kontrole in osebju na letališču naročil, naj me usmerjajo do vhoda na avion. Moskva ima štiri letališča, za Šeremetjevo sem že slišal, to je bilo Vnukovo – ogromno, dokaj socialistično, prav nič podobno Istanbulskemu, kamor sem moral priti.

Ponj so prišli kar z invalidski vozičkom

In to je bila moja nova grozljivka. Kam in kako, ko bomo pristali v Turčiji. Kje bom našel svojo vstopno točko za odhod v Ljubljano …

Saj ni res, pa je. Ko stopim iz ruskega aviona, me takoj že pri vratih v tistem hodniku, ki ga pripeljejo, čaka uslužbenec Turkišairlensa s kartonom, na katerem je bilo napisano moje ime in priimek. Ampak glavno šele pride … Bil je z električnim invalidskim vozičkom, na katerega sem se seveda usedel, on pa me je vozil in vozil. Meni pa nerodno, da bi se v zemljo ugreznil, pa čeprav me ni nihče poznal. Vmes me je odložil na hodniku, kjer so bili stoli za invalide, in naročil naj počakam, da bo pome prišel njegov kolega. Tip se z mojo avionsko karto odpelje, jaz pa se vdam v usodo … gotof sem. Pa ni bilo tako. Kmalu pride nekdo pome, spet se ” komaj” usedem, greva mimo vseh vrst, mimo hitrih kontrol kar na moj avion … do vrat. Odšantam do sedeža in še pred vzletom me stevardesa opomni, naj pokličem pomoč, če bom kaj rabil. Konec.

Sandi_Ritter_Hrabri_misek_Moskva_11_2026 (1)_1024x768

Vse, kar se je dogajalo na mojem povratku, je organiziral Siniša, moj vodič in cimer na potovanju po Rusiji, klobuk dol majstr. Aja, da ne pozabim – danes je sreda ali pa četrtek, ko to berete. V petek zjutraj letim v Panamo, nato v Kostariko in Nikaragvo. Brez panike, sedaj sem pa res že izkušen. Se vam javim takoj, ko pridem. Se zna zgoditi, da bo pisalo … Kanada je čudovita.

Sorodni članek:

Še preden so ga vrgli iz teatra, je uspel narediti fotko

Najbolj brano