V manjših zasavskih podjetjih so letos skladno z zakonodajo izplačali zimski regres, ki je ponekod nadomestil božičnico iz preteklih let. Nekateri zaposleni so z novo ureditvijo prejeli višja izplačila. Direktorica enega izmed podjetij v Zasavju, ki ne želi biti imenovana, nam je povedala: »V preteklih letih smo zaposlene nagrajevali glede na zmogljivost podjetja. Vsi zaposleni so bili nagrajeni pod enakimi pogoji, višina pa je bila odvisna od poslovanja podjetja v tekočem letu. Božičnica je po mojem mnenju dober instrument za nagrajevanje in motivacijo zaposlenih, vendar je vse pogojeno s poslovanjem podjetja. Sprejem zakona konec leta ni primeren in lahko slabo vpliva na poslovanje. Menim, da bi moral delodajalec višino nagrade določati glede na svoje zmožnosti,« je poudarila.
»Sprememba posegla v avtonomijo socialnih partnerjev«
Podobno razmišljajo tudi v družbah ETI Elektroelement in ETI Proplast iz Izlak. Višin letošnjih izplačil niso razkrili, so pa pojasnili, da so v preteklih letih božičnico izplačevali kot nagrado za poslovno uspešnost. Merila za izplačilo so bila dogovorjena med vodstvom in tovarniškim sindikatom. Upoštevala so uspešnost poslovanja, višino osnovne plače posameznega zaposlenega ter minimalni zagotovljeni znesek, ki so ga prejeli vsi zaposleni, tudi tisti, ki niso bili zaposleni celo leto. Kot so nam odgovorili: »Letošnja hitra sprememba zakonodaje je v to ureditev posegla pozno in bistveno omejila avtonomijo socialnih partnerjev. Kljub temu je uspešno poslovanje obeh podjetij omogočilo, da smo se dogovorili za izplačilo obveznega zimskega regresa in dodatne nagrade iz naslova poslovne uspešnosti«.
Po njihovem mnenju je božičnica za zaposlene pomemben motivacijski dejavnik, saj je neposredno povezana z doseženimi rezultati. Opozarjajo pa, da obstaja tveganje, da bo zaradi nove ureditve postala razumljena kot samoumeven del plače, za podjetja pa kot dodatno finančno breme. Zavzemajo se za to, da bi bila božičnica davčno stimulirana, njena višina pa prepuščena podjetjem in socialnemu dialogu.
Sredstva za zimski regres prejeli od države
V javnem sektorju je slika drugačna. Direktor Zdravstvenega doma Trbovlje Denis Tomše je pojasnil, da so letos zaposlenim zimski regres izplačali v znesku, ki ga je določila vlada. »Kot javni zdravstveni zavod drugačnega zneska ne smemo izplačati. Izplačilo je bilo v denarni obliki na transakcijske račune zaposlenih. Dodatnih izplačil ob koncu leta ne smemo izvajati,« je povedal in dodal, da so za delovanje zaposlenih pomembnejši drugi motivacijski dejavniki. Izplačilo božičnice se na poslovanju zavoda ni poznalo, saj so za to prejeli sredstva države.
December letos radodaren tudi širše
Poleg zaposlenih, ki so prejeli zimski regres 639 evrov, so bili dodatnega izplačila letos deležni tudi upokojenci, ki so 17. decembra prejeli enoten dodatek v višini 150 evrov.
Medtem ko so najvišji skupni znesek nagrad tako kot lani izplačali v Datalabu, ki v Sloveniji zaposluje 80 ljudi. Skupni znesek izplačil, ki vključujejo tako obvezni zimski regres v višini 639 evrov kot tudi nagrado za poslovno uspešnost ter udeležbo pri dobičku je v povprečju znašal 14.600 evrov bruto na zaposlenega.
| Razlika med božičnico in zimskih regresom Božičnica je pogovorni izraz za nagrado za poslovno uspešnost. To delodajalec zaposlenim izplača, če ga k temu zavezuje kolektivna pogodba, individualna pogodba o zaposlitvi ali interni akt podjetja. Merila za izplačilo morajo biti vnaprej določena in znana vsem zaposlenim, pomembno pa je tudi, da imajo vsi možnost te kriterije doseči. Višina božičnice ni nujno enaka za vse, saj je lahko odvisna od uspešnosti podjetja in posameznika. Zimski regres je ločena pravica in ni enak božičnici. Do višine polovice minimalne plače se ne všteva v davčno osnovo in se od njega ne plačujejo prispevki. Če je znesek višji, se od presežka obračunajo davki in prispevki. Zimski regres mora biti praviloma izplačan najkasneje do 18. decembra tekočega leta, v določenih primerih pa se lahko rok zamakne do 31. marca naslednjega leta, kar pa ne velja za javni sektor. |
