Konec septembra je Splošna bolnišnica Trbovlje (SBT) napovedala zaprtje urgence, če se tja na delovišče ne vrnejo zdravniki iz sosednjega zdravstvenega doma. Ti so namreč tam v preteklosti že opravljali službo enote za hitre preglede. Po besedah strokovnega sveta SBT bi to moral še vedno zagotavljati Zdravstveni dom Trbovlje (ZD), in sicer 24 ur na dan vse dni v letu. Z navedbo se direktor ZD Trbovlje Denis Tomše že takrat ni strinjal, prejšnji teden pa v sporočilu za javnost podal še razširjeno razlago.
Konec septembra je kot strela z jasnega presenetila napoved zaprtja urgence – TUKAJ
“V ZD izvajamo vse programe, ki jih imamo plačane”
Strokovni svet SBT je o zaprtju, ki naj bi se zgodilo 1. oktobra, sprejel sklep. V njem so zapisali, da bi zdravnike za delo v enoti za hitre preglede (EHP) po uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja moral zagotavljati ZD Trbovlje. In to v prostorih urgentnega centra. Za to, da so tudi plačani, še dodajo v bolnišnici in nadaljujejo: “Dejstvo pa je, da tega ne zagotavlja, kar je v nasprotju s predpisi”. Zaradi tega naj bi zaposlene zagotavljala bolnišnica sama, kar pa je že skoraj nemogoče.
Prejšnji teden so se odzvali iz trboveljskega zdravstvenega doma, kjer obtožbe bolnišničnega strokovnega sveta zavračajo. “V okviru nujne medicinske pomoči in dežurne službe moramo 24 ur na dan vse dni v letu zagotavljati vozilo urgentnega zdravnika in dve nujni reševalni vozili. To tudi zagotavljamo. Ne moremo pa istočasno pokrivati tudi enote za hitre preglede v urgentnem centru. Vozilo urgentnega zdravnika je namenjeno intervencijam na terenu in ne ambulantnemu delu. Pokritje enote v času dežurstev je potrebno urediti drugače, ob sodelovanju vseh deležnikov v regiji,” so zapisali v sporočilu.
Navedbe bolnišnice označujejo kot zavajanje javnosti
Tako vodstvo bolnišnice kot zdravstvenega doma pri obrazložitvi, kdo bi moral zagotavljali EHP, navajata pravne podlage. Le da si ju vsak interpretira drugače. Na eni strani bolnišnica, da bi EHP moral zagotavljati ZD Trbovlje, kar je v uredbi tudi zapisano. Na drugi strani pa ZD, da so bili dolžni to upoštevati le do vzpostavitve dispečerske službe. Ta naj bi začela veljati konec leta 2023. “Takrat se je ZD vključil v to službo, kar pa pomeni, da hkrati ne more opravljati tudi dela v ambulanti.” Pri tem slednji navajajo tudi pravilnik o nujni medicinski pomoči. “V njem je napisano, da mora v urgentni center svojo dežurno službo prenesti najbližja enota, ki ima dežurno službo priznano. ZD Trbovlje nima priznane dežurne službe, ampak vozilo urgentnega zdravnika.” Katera je torej najbližja enota z dežurno službo pa trboveljski zdravstveni dom ne želi navesti.
Direktor Denis Tomše je prepričan, da so trditve bolnice daleč od resnice in pomenijo hudo zavajanje javnosti. “Več desetletij, danes in tudi v prihodnje bo zunaj bolnišnično nujno medicinsko pomoč in dežurno službo za prebivalce občine Trbovlje zagotavljal zdravstveni dom. Z zaprtjem urgentnega centra se za prebivalce Trbovelj ne bi spremenilo čisto nič. Razen da v primeru potrebe po ambulantni zdravstveni oskrbi ponoči, preko vikendov in praznikov pridejo v ZD in ne na urgenco. Kar je bila praksa tudi zadnji dve leti. Zato je strašenje pacientov s strani SBT, kako zelo je ogrožena zdravstvena oskrba v času dežurstva, povsem odveč.” Spet drugače pravi strokovna direktorica Tadeja Jelenko, ki bistveno razliko med dežurstvom v zdravstvenem domu in na urgenci obrazloži s 24-urnim laboratorijem, radiologijo in dostopom do zdravnikov specialistov.
Trenutno v teku iskanje rešitev
Da bi predstavila tudi svoja stališča glede navedb, smo se obrnili na direktorja drugih dveh najbližjih zdravstvenih domov. Sebastjan Ašenberger iz ZD Hrastnik navedenega ne želi komentirati, saj, kot pravi, trenutno potekajo pogovori o reorganizaciji nujne medicinske pomoči. S to želijo rešiti tudi nastalo situacijo na urgenci. Direktor zagorskega zdravstvenega doma Aleš Šabeder pri tem vztraja pri stališču, ki ga je podprl tudi občinski svet: “Znižanje standarda oskrbe v našem zavodu ni sprejemljivo.” Svet zavoda naj bi ga pri tem podpiral pri vseh aktivnostih, usmerjenih v ohranitev delovanja NMP na enakem nivoju kot doslej. “Torej z zagotovljeno prisotnostjo zdravnika 24 ur na dan, vse dni v tednu.” Trenutno je ena izmed predstavljenih rešitev namreč tudi delitev dela na urgenci med tremi zdravstvenimi domovi, kar bi pomenilo, da bi bil zdravnik za celo Zasavje prisoten le na eni lokaciji.
Bo celo regijo ponoči pokrival samo en dežurni zdravnik? – TUKAJ
Na sporočilo javnosti se je odzvala bolnišnica
“Z zdravstvenimi zavodi v regiji, ki delujejo na primarni ravni, ne bomo javno polemizirali glede organizacije delovanja urgentnega centra in ostalih delov bolnišnice. Še posebej ne v času, ko še tečejo pogajanja glede nadaljnjega dela.” Zaradi nastale situacije so se vodilni iz bolnišnice in zdravstvenih domov Zagorje, Trbovlje in Hrastnik sestali z Ministrstvom za zdravstvo, ki je v začetku oktobra odločilo, da urgenca ostaja odprta (TUKAJ). Hkrati pa so direktorjem naložili, naj v kratkem pripravijo skupni predlog za okrepljeno delovanje enote za hitre preglede in ga posredujejo ministrstvu.
Kot so v bolnišnici še zapisali, je zagotavljanje EHP naloga trboveljskega ZD. “Urgentni center mora delovati enovito in usklajeno s preostalimi deli bolnišnice, tako z vidika organizacije, kot tudi lokacije. Zato ne moremo in ne bomo pristali na to, da bi urgentne paciente, ki pridejo k nam, napotovali na druge lokacije. Tudi če so ti oddaljeni le 100 metrov, saj bi jih s tem izpostavljali nesprejemljivim tveganjem, ki so se v naši državi že tragično končala.”
Ugotavljanje, kdo je kriv, se torej nadaljuje. V času, ko bi se morali usklajevati, pa je razdor vse večji. Pacienti pa med tem, nič krivi, zaenkrat v nujnih primerih še lahko obiščejo urgenco ali pa dežurno službo v zdravstvenem domu. Kdo dela kaj in, kdaj na eno lokacijo in drugo – pa ni niti približno jasno.
Od Zasavcev ministrstvo pričakuje predlog za okrepljeno delovanje EHP:
Kordež: Urgentni center v Trbovljah ostaja odprt, rešitve pričakuje od Zasavcev
