Krajane in okoliške prebivalce rudnika Sitarjevec v Litiji je razburila objava občinskega svetnika in nekdanjega SDS-ov poslanca, ki opozarja na večje količine “drugačne” vode iz rudnika – ki bi, po njegovem, lahko pomenila grožnjo z naravno ekološko nesrečo večjih razsežnosti.
Obet naravne katastrofe ali nepotrebno strašenje prebivalcev?
Gre za objavo Borisa Doblekarja, člana občinskega sveta Občine Litija, nekoč tudi poslanca. Na družbenem omrežju FB se je spraševal, kaj se dogaja z zajezeno vodo v Sitarjevcu. “Namreč, v kraju Podkraj na vznožju Sitarjevca skoraj na nobenem izlivu iz rudnika ne teče več z limonitnim muljem obarvana voda. Kar lahko pomeni, da so se še dodatno zrušili rudniški jaški in se voda nabira v enormnih količinah, kar pa je lahko velika grožnja z naravno ekološko nesrečo večjih razsežnosti v mestu Litija, ko bi na tisoče kubikov toksične vode z limonitnim muljem s težkimi kovinami preplavilo mesto,” se sprašuje Litijan.
Po tem, ko so ga predstavniki turističnega dela rudnika Sitarjevec opomnili, da tam ni nobene nevarnosti – ne za turiste, ne za prebivalce, je v svoji objavi dodal pripis, da se vse skupaj nanaša na na območje, ki je na drugi strani hriba kot izobraževalni del rudnika.
Trditve v objavi smo preverili pri Doblekarju. Odgovoril je, da se mu zdi prav, da ozavesti in opozori prebivalce mesta Litija. Še posebej tiste, ki živijo v neposredni bližini hriba, v katerem se nahaja rudnik. Poleg tega pa je na problem opozoril tudi Občino. Predlagal je, naj preverijo omenjeni izliv. Na to temo je prav tako odprl vprašanje in pobudo kot svetnik, saj želi vedeti, kaj se je v zadnjih letih dogajalo. “Stroka bi morala to preveriti in imeti stalni monitoring,” meni Doblekar, ki na podrobnejše vprašanje, od kje mu podatki o količinah vode in sestavi, ki naj bi nakazovala na katastrofo, je dejal le – “da so to ugotovili strokovnjaki”.
Občina se je odzvala
Blaž Zarnik, občinski geolog, ki že več let spremlja rudnik, je šel takoj po obvestilu preverit izlive, o katerih je tekla beseda. O rezultatih temeljitega pregleda konca Sava rova, iz katerega odteka voda iz celega rudnika, nam je poročal: “Res je, da iz samega rova ne teče toliko vode kot prej. Po pregledu okolice pa sem ugotovil, da je skupna količina vode, ki izteče iz vseh odprtin, enaka,” je povzel ugotovitve. Razložil nam je še, da je že od nekdaj dobro poskrbljeno za odvodnjavanje v rudniku. Rudarji so že včasih dobro vedeli kaj delajo. Rovi so v rudniku narejeni tako, da voda po njih teče proti glavnemu vpadniku, od koder se nato preko Sava rova izteka ven. “Dokler voda teče, nas ne skrbi,” doda Zarnik. V nadaljnjem pogovoru še potrdi, da se v omenjenem rovu nabira limonitno blato, ki bo v prihodnosti rov zaprlo. Tega problema se zavedajo, zato rov tudi redno spremljajo in v dolgoročnih planih naj bi ta del rudnika tudi sanirali.
Že 30 let vsakodnevno spremlja dogajanje ob vznožju Sitarjevca
Govorili smo tudi z gospodom, ki živi v neposredni bližini izlivov. Pravi, da že 30 let vsakodnevno hodi na sprehode ob vznožju hriba Sitarjevec. Pokazal nam je rov, kjer je nekdaj lahko vstopil v rudnik. Tam zdaj teče voda iz celega rudnika. Vstopiti se več ne da, ker je naneslo veliko limonitnega blata. Opazil je, da te dni ne izteče več toliko vode kot običajno, so pa po drugi strani novi izlivi v bližini. “Teh je ogromno. Prej tega tu ni bilo. Iz rova teče vse manj vode, v hribu pa je vse več izlivov,” nam je zaupal.
Prav on se je tudi obrnil na Doblekarja, v želji, da opozori Občino, ministrstvo za okolje ali pač nekoga, ki bo vedel kako postopati. “Še predobro se spomnim, kako nam je voda iz hriba zalila celotno dvorišče in vrt, ko so delali cesto,” nadaljuje svojo pripoved. Točno katerega leta se je to zgodilo ne ve več, je pa moral škodo na koncu sanirati sam.
Ali je možna ponovitev izbruha iz let 1895 in 1932?
Odgovore smo še enkrat poiskali pri Zarniku. Razložil je, kaj je botrovalo takratnemu izlivu vode. Obakrat je do izliva prišlo iz pomožnega rova nad cerkvijo v Litiji. Razlog je bil nepremišljeno zabetoniran izhod iz rudnika. Tako se je kisla voda nabirala za betonom in ga sčasoma predrla. Zdaj je ta rov odprt in voda na tem delu lahko odteka.
Dodal je še, da problematiko sanacije rudnika že leta predstavljajo Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Žal pa so leta 1965 ob zaprtju le-tega izbrisali iz katastrov in uradno rudnik sploh ne obstaja. Tako nobeno od ministrstev ne prevzame pristojnosti za ukrepanje, na Občini pa nadaljujejo z iskanjem primerne rešitve.
