Na ljubljanski fakulteti za arhitekturo so se lotili iskanja rešitev za nekdanja industrijska, danes pa neurejena področja. Idejo za popolno prenovo poslovno-proizvodne stavbe RTH so v Rastlinjak zabave zapakirala študenta Nina Zaletelj Iličič in Jan Verhovšek, ki sta bila takrat študenta 5. letnika, mentorici pa izr. prof. mag. Anja Planišček in doc. dr. Nika Grabar.
S prenovo stavbe v nov družbeno-ustvarjalni center, bi središče Hrastnika postalo prostor druženja in srečevanja.
Nekdanja poslovno-proizvodna stavba RTH je ena od največjih stavb na območju in je raščena iz več delov: industrijskih hal v ozadju in poslovnega dela vzdolž glavne ceste. V halah so nekoč izdelovali razne naprave za rudniške rove, danes pa celota predstavlja zid med središčem mesta in rudniškim območjem. S prenovo stavbe v nov družbeno-ustvarjalni center, bi središče Hrastnika postalo prostor druženja in srečevanja. Mlade ustvarjalke se niso lotile reševanja posameznih kotičkov, ampak iskale celovit prostorski in programski potencial.
Tržnica, knjižnica, prireditveni prostor, kavarna z otroškim igriščem …
Industrijski in poslovni deli stavbe so danes sicer deloma že v uporabi, a s prenovo bi odprti značaj hal in njihova združitev šele prišli do izraza, so prepričane avtorice. Prostran, odprt in vzpenjajoč se prostor je zamišljen kot “postindustrijska agora”, pokrit mestni trg in hkrati mestni rastlinjak. Ker je velik, je mišljeno, da se pozimi ogreva le pasivno, dodatno pa se ogrevajo nekateri na novo dodani leseni volumni: knjižnica, restavracija ter predavalnica. Preostali prostor je odprt, vanj se umeščajo zeleni otoki in tribune, ki s premoščanjem višinske razlike ustvarijo povezavo med mestom ter rudniškim območjem. Poleg zelenja so tam še kavarna z otroškim igriščem, prireditveni prostor, co-working delavnice ter knjižnica reči. V pas obstoječih poslovnih prostorov na ulični strani stavbe se umestijo novi pisarniški prostori, dnevni center, knjigarna ter mladinski center, ki se preko na novo vzpostavljene poti v zraku povezujejo s halo.
Pred stavbo se ustvari trg s tržnico, ki skupaj z zeleno avenijo ob objektu ustvarja nov javni prostor s pogledom proti centru mesta.
Prenova stavbe predvidi ohranjanje obstoječe armiranobetonske konstrukcije, ki jo sestavljajo stebri in nosilci. Menjava nekaterih fasadnih polnil na vzhodni strani za reciklirane polikarbonatne panele omogoči pasivno ogrevanje hale in hkrati ustvarjanje nove vizualne ter fizične povezave z mestom.
Rudniško stavba so v zadnjih letih precej nepremišljeno razprodajali po koščkih, zato je danes več deset lastnikov, ki se niti za služnosti kar se elektrike in vode tiče ne morejo zmeniti, kaj šele, da bi ustvarili tako kreativen prostor kot so si ga zamislile ljubljanske študentke. Če pa bi nekdanji lastnik, torej Rudnik Trbovlje Hrastnik degradirano območje celovito uredil, kot je bilo obljubljeno vsa leta zapiranja in v vseh več-milijonskih programih, bi danes center Hrastnika lahko krasil denimo Rastlinjak zabave (več o Seminarju Planišček: TUKAJ).
| Projekt se zgleduje po prenovi tovarne Fábrica da Pompéia v Sao Paolu v Braziliji, ki ga je arhitektka Lina Bo Bardi po načelih “prilagodljive ponovne uporabe” prenovila v živahno družabno središče. |
