Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Perkmandeljc deluje polnih sedem pravljičnih let, kot je pravljičen tudi rudarski škrat, po katerem so si nadeli ime. Brez da pretiravamo, bi lahko rekli, da v Trbovljah ne mine niti en sam dogodek, ki vsaj malo “diši” po knapušni brez navzočnosti RMED Perkmandeljc.
In v društvu menijo, da je tako tudi prav, saj so vendarle 3. novembra 2014, na njihov ustanovitveni dan, zelo jasno začrtali njihove cilje in glavne aktivnosti, preko katerih bodo te tudi zasledovali.
Njihovega poslanstva ni težko prepoznati, saj predstavljajo in s tem tudi ohranjajo rudarsko dediščino v domačih revirjih in navzven, aktivno se vključujejo v turistične programe, ki so v Zasavju tesno povezani z revirji in prav zato, ker so bila njihova prizadevanja na tem področju močno zaznavna v domačih logih, ni presenetljivo, da so pretekli petek prejeli priznanje za promocijo občine Trbovlje, ki sta ga podelila Občina Trbovlje in Turistično društvo Trbovlje. RMED Perkmandeljc Trbovlje šteje okrog 60 članov, med njimi so tudi pripadnice nežnejšega spola.
V ta’gmašnih oblekah na povorko, v delavskih pa na čistilno akcijo
Delo v oktobru 2020
Celo v, za mnoge nehvaležnem letu 2020, ki ga je zaznamoval pojav koronavirusa, niso (kot je ponekod pač bilo) mirovali, pač pa so v sklopu občinskega projekta Inspiracija organizirali ogled Vašhave na Ajnzerju, kolesarjenje po jami in Perkmandeljčev pohod po jami. Na Ajnzerju imajo tudi svoje prostore.
Prisotnost članov RMED Perkmandeljc je nepogrešljiva na dogodkih, kot so obletnica rudarske stavke, obeležitev dneva sv. Barbare (zavetnice rudarjev) in povorke rudarjev. Lotijo se tudi čistilnih akcij v okolici nekdanjih jaškov, v luči medobčinskega in stanovskega povezovanja pa so pristopili tudi k trasiranju rudarske tematske poti SREČNO, katere del bo potekal tudi skozi trboveljske konce. Vključujejo se v prav vse knapovske aktivnosti v domačem okolišu in tudi sosednjih. Kot organizatorji ali sodelujoči so podpisani pod razne kulturne in rekreativne prireditve, v katere kot rdečo nit vpletejo, kaj drugega kot – rudarski duh nekdanjega časa.
“Nekdanji knapi nismo komunalci in portali naj ne bodo zbirališča za namen popivanja!”
Potencial je v ljudeh
Anton Lisec, predsednik RMED Perkmandeljc Trbovlje
Ta je močno zakoreninjen v zasavske ljudi, priznava predsednik RMED Perkmandeljc Trbovlje Anton Lisec (nekdanji rudar), ki je predstavljal delavstvo tudi v vlogi sindikalnega zastopnika, a kritično poudari: “Vse preveč se poudarja, kako je bilo včasih. Ja, saj je prav, da to zavedanje ne izgine, vendar ne smemo pozabiti, da je potencial v ljudeh, ki so tukaj in zdaj, prioritete moramo prenesti na mlade, zagnane ljudi,” in omeni, da je kar nekaj njihovega članstva nerudarskega – ljudje, ki niso bili nikdar rudarji, pa tudi muzealci, s katerimi se marsikaj, kar knap pove po domače, strokovno obelodani.
RMED Perkmandeljc svoje člane ves čas delovanja opremlja z rudarskimi uniformami, s katerimi se društvo predstavlja v javnosti – in res, na prireditvi Zlata vrtnica 2021 je bilo nemogoče zgrešiti njihova člana, v rokah katerih sta se pozibavali lahterni, na črni uniformi pa so se ponosno svetili gumbi v barvi zlata. Zunanja podoba je tako vsekakor nekaj, česar ni gre prezreti, saj se z njo predstavljajo na številnih spominskih in siceršnjih slovesnostih. Eden od pokazateljev, kako močno je vseprisoten Perkmandeljčev rudarski duh, je tudi objavljanje člankov s strani članov RMED Perkmandeljc v glasilu RUDA, ki ga izdaja vseslovensko združenje, v katerem so združena slovenska rudarska društva.
Prejemniki turističnih priznanj za leto 2021: Marija Juraja, RMED Perkmandeljc Trbovlje in Društvo TNM
Anton Lisec ob prejemu priznanja ni skrival ponosa: “Seveda, ta nagrada vsekakor pomeni spodbudo in še več elana, in zagotovo se prav vsakemu članu društva dobro zdi, da je bilo naše delo opaženo. Bi pa ob tej priložnosti opozoril na to, da smo v naših koncih preveč razdrobljeni. Potrebnega bi bilo več povezovanja. Drži, napredek se odvija v sodelovanju z Delavskim domom, Zasavskim muzejem in Občino Trbovlje, vendarle pa je potrebno imeti neko čisto strategijo, kljub temu, da povsem razumem, da je težko povezovati civilno sfero in javne zavode,” se v pogovoru nekoliko nasloni tudi na veliko razliko med delom, ki se opravlja ljubiteljsko in delom, ki pomeni službeno obveznost.
Lisec: “V današnjih časih, tudi ob pojavu koronavirusa, je marsikaj pogojeno z marsičem. Knapi se znajdemo, znamo kaj tudi kdaj zaobiti – v trudu za uspeh, prepoznavnost in za napredek.”
SORODNI ČLANKI:
To, kar se v črnem rovu s kuolmom zacementira, ostane za vse življenje
