Kdor pravi, da so tviti in ekološka ozaveščenost današnja pogruntavščina, se krepko moti. Da bi se prepričali o nasprotnem, ni treba daleč. Le do Litije, kjer vam bo prijazna kustosinja Tina Šuštaršič v Mestnem muzeju Litija vse lepo razložila, nekaj tako imenovanih tvitov pa si boste tudi lahko ogledali.
Dogajalo se je v času intenzivnega industrijskega razvoja Litije. O pred več kot petdesetimi leti zaprtemu rudniku Sitarjevec, ki vzbuja pozornost današnjih obiskovalcev z nenavadnimi kapniki ter minerali različnih barv, smo že pisali. V njem so nekoč pridobivali svinčevo in živosrebrno rudo. V 80. letih 19. stoletja so na levi strani Save (današnji Šmelc) postavil tudi topilnico v kateri so topili (žgali) svinčevo rudo iz rudnika. Tako je bilo v Litiji več zaslužka in seveda delovnih mest. Na žalost pa je topilnica začela vplivati na življenje v okolici, saj je pri taljenju rude v zrak spuščala škodljive pline. Problem so skušali rešiti z gradnjo višjih dimnikov. Žal se je onesnaženje tako le preneslo na širše območje. Topilnica je še pred prvo svetovno vojno pristala tudi na dogovor, da v času čebelje paše zaustavi sežiganje. Sčasoma je bilo svinčene rude v rudniku Sitarjevec vse manj pa so v topilnici topili svinčevo rudo iz tujine, ki pa je vsebovala veliko več žvepla kot domača. Dovolj je, če povemo, da je svinec iz Srbije vseboval kar 30 % žvepla, domači pa 15 %.
Zaradi škodljivih plinov ajda ni cvetela, drevesa niso zelenela, umirale so čebele, zbolevali so ljudje, pojavili so se problemi pri nosečnicah, tudi živalim ni bilo prizaneseno. Najhuje je bilo leta 1920, ko so poginile vse čebele v okolici. Čebelarjem je bilo dovolj, združili so se, da bi skupaj izborili čebelarsko pravdo proti topilnici. Njihov odvetnik dr. Juro Adlešič (ta je kasneje bil celo ljubljanski župan), je čebelarjem svetoval, da topilnico tožita le dva čebelarja, ostali čebelarji pa naj ju kot priče podprejo. Zakaj tako? Proces je bil zelo drag in v primeru, če bi pravdo izgubili, bi bila škoda veliko manjša. Pogumna čebelarja, ki sta se izpostavila in bila pripravljena na vse sta bila Miha Bernik in Franc Vidic.
“Pravda je trajala nekaj let in ljudje, ki so se zanjo borili, so bili izredno pogumni in ozaveščeni, saj so morali trpeti različne zelo hude pritiske. Predvsem zaradi izgube delovnih mest,” pripoveduje kustosinja Tina Šuštaršič. Čebelarska pravda je trajala od 1921 do 1926 in kot prva uspešna ekološka pravda v Sloveniji omogočila, da Litijani že sto let dihajo čistejši zrak.
Sledila je postopna zaustavitev obrata, kateremu je pripomogel tudi padec cene svinca na trgu, predvsem zaradi damping cen ameriškega svinca.
O tem in zgodovini čebelarstva v Litiji je napisal knjigo Franc Grošelj, iz katere posredujemo tudi nekaj fotografij. Tina Šuštaršič je med brskanjem po starih časopisih naletela tudi na naslednje zanimive in precej grobe komentarje, ki jih je poimenovala tviti:
Časopis Naprej, oktober 1920:
»Saj ni res, pa je: čebele ustavile Topilnico Litija. Čebele naj bi pomrle ob topljenju rude. Litijske čebele so umirale že prej, litijski čebelarji niso ravno strokovnjaki, … Čebele se strupu izognejo, očitno so le na Litijskem čebele tako nespametne ,… Delavcem grozi izguba dela v časih, ko je novo delo težko najti! 70 delavcev ima zanesljivo in dobro plačano delo. Topilnica Litija obljublja 500 novih delovnih mest, če tožbe ne bi bilo. 500! Poleg topljenja rude načrtujejo izdelovanje kovinskih izdelkov. Kaj je več vredno?«
»Prihajam iz Litije. Slika je žalostna, pravda bo težka in dolga. Čebelarji so odločni. Miha Bernik in Franc Vidic bosta tožila Topilnico litija! «
Alojz Žigon, krajni sodnik in in predsednik Čebelarskega društva Litija:
»Le v Litiji se lahko žge ruda s 30 % žvepla, povsod drugod je omejena na 14 % … Ni res, da bo Topilnica Litija zaprla vrata samo zaradi zaradi pravde, pač pa zato, ker se obratovanje ne splača več. «
Časopis Naprej, 1922:
»Alojz Žigon in Čebelarsko društvo Litija nimata odgovorov! Trdimo, da so litijski čebelarji slabi skrbniki. Ali so čebele res pomrle zaradi žvepla? Ali se bodo zaprle vse tovarne? Če čebelarji dobijo tožbo, bodo tožbe po vse državi padale kot domine! «
V Mestnem muzeju Litija si trenutno lahko ogledate več stalnih razstav, ki želijo približati preteklost Litije današnjim obiskovalcem muzeja. Nekatere teh razstav, kot na primer Zgodovino plovbe po reki Savi, bodo v kratkem obnovili. V muzeju si lahko ogledate rekonstruirano zaporniško celico, saj je v stavbi muzeja nekoč bil zapor. Nekaj časa je bil v njem zaprt tudi Mile Klopčič in kustosinja Tina vam bo z veseljem povedala zanimivo zgodbo o nastanku fotografije, ki je v celici. To pa še zdaleč ni vse. Tu so še razstave: Glasbena društva v Litiji, Južna železnica, Litijski leseni most- Prvi most v Zasavju, Rudnik Sitarjevec, Obrazi Litije – trenutno Peter Jereb, stara šolska kuhinja, fotografski aparati, stare litijske razglednice, … skratka, vredno ogleda.
