Hrastica, Trbovčica in Zagorčica. Tri vilinke, ki so sprva skupaj preživljale čas na rečni obali reke Save, nato pa se nekega dne pričele prepirati, katera je boljša. Šele, ko se je nad njih zgrnil črn oblak in iz njega divjati bliskovite strele, so doumele, da morajo združiti moči, da ta vihar premagajo. Zveni znano? Najbrž tudi je, saj je Hrastničanka Jasna Dvornik že kar stereotipno zasavsko rivalstvo uporabila v svoji pravljici Zasavski čudež, s katero želi otroke naučiti, da bodo samo, če stopijo skupaj, v življenju močnejši. Predstavitev pravljice bo sicer danes ob 18. uri v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku.
“Ta hudomušna pikrost med Zasavci je prisotna že od nekdaj, bistvo zgodbe pa je, da potem vedno stopimo skupaj in smo zaradi tega močnejši. Tudi rudarji, ki so štrajkali, so stopili skupaj, in tudi ob športnih tekmah vsi navijamo za Jorgiča, Kauzerja in Rogliča, ker so naši, ne ker so Hrastničani ali Zagorjani,” o nauku, ki ga želi otrokom prenesti skozi pravljico Zasavski čudež pravi Jasna Dvornik, po poklicu učiteljica, po duši pa ustvarjalka, vedno polna idej.
Imajo res povsod boljše, kot pri nas?
Tega si želi tudi za Zasavce in zasavsko regijo. Njena sveže natisnjena pravljica tako temelji na ideji, da bi Zasavje stopilo skupaj in naredilo regijo širše prepoznavno, da bi jo pričelo odkrivati tudi vse več ljudi iz drugih krajev Slovenije. Zasavje je namreč veliko več, kot industrijska dediščina, je prepričana Dvornikova.
“Sem učiteljica in z otroki veliko hodimo na kulturne dneve in ekskurzije vsepovsod po Sloveniji. Potem pa se vprašaš, če imajo vsepovsod res tako boljše, kot pri nas. A obenem tudi pomisliš, da ni programa, ki bi otroke pritegnil. Ko sem veliko hodila po naravi, sem razmišljala, da bi napisala pravljico, ki bi povezala celotno Zasavje skozi vsako občino posebej. Hotela sem vnesti vse zasavske prvine, da bodo otroci vedeli, po čem so najbolj poznane vse vilinke. Pri Hrastici sem izpostavila steklarno, pri Trbovčici rudnik, Zagorčica pa ima cvetje, ker imajo v Zagorju vrt tete Johance in Evropark, kamor radi zahajajo,” je o razvoju pravljice, pri kateri so tudi vsi ostali ustvarjalci Zasavci, pripovedovala Dvornikova.
Vizija o Zasavje festu, ki bi privabil množice
Vsem trem županom zasavskih dolin je idejo že predstavila, vsi so tudi podprli izdajo njene knjige. “Knjiga je začetna točka za nadgrajevanje programa,” je na nadaljnje dogovarjanje za omenjeni festival pripravljena pravljičarka, sama pa je že šla v akcijo na OŠ Ivana Kavčiča Izlake, kjer poučuje. Tam namreč že nekaj let vodi tudi dramsko skupino, tako da je za pravljico Zasavski čudež že spisala besedilo za dramsko igro, ki bi jo z osnovnošolsko dramsko skupino pričeli predstavljati prihodnje šolsko leto.
