Osredotočenost zdravstvenega sistema na zdravljenje covid bolnikov je med drugim na stranski tir potisnila tudi bolnike s sladkorno boleznijo in preventivo na tem področju. “Izvajanje preventivne dejavnosti pri odraslih je trenutno prepovedano,” pravi dr. Darja Smolej, ki vodi diabetično ambulanto v Zdravstvenem domu Zagorje ob Savi.
Osebje, ki sicer dela na preventivi, je namreč usmerjeno na covid oddelke v bolnišnicah, covid ambulante na primarni ravni in na jemanje brisov. V ambulanti, kjer dela skupaj z dr. Renato Kopriva, vodi nekaj več kot tisoč bolnikov, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2 (SB tipa 2) – torej pridobljeno tudi zaradi vrste različnih dejavnikov, kot so neurejena in neprimerna prehrana, prevelika telesna masa, premalo gibanja, stres…, torej dejavnikov, ki so sedaj v obdobju boja proti epidemiji covid-19 v izjemnem porastu.
Zasavje krepko nad slovenskim povprečjem
Po oceni strokovnjakov naj bi znašal delež bolnikov s sladkorno boleznijo kar 8,2% in Zasavje po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sodi v sam vrh. Delež bolnikov, ki zdravijo sladkorno bolezen z zdravili, namreč znaša kar 7,4%, kar je precej več od slovenskega povprečja, ki je 6%.
Brez pravega nadzora nad boleznijo
Za bolnike in zdravnike je bil izjemen izziv spomladanski prvi val epidemije covid-19. “Ko so bile ob prvem valu ambulante zaprte, smo obravnavali naročene paciente le po telefonu, novih terminov pa pri nas nismo odpirali. Zato nismo mogli meriti HbA1c, parametra, ki kaže urejenost sladkorne bolezni in ga v diabetični ambulanti pomerimo praktično pri vsakem pregledu. Na podlagi tega se namreč lažje odločimo za nadaljnje zdravljenje. Bolniki so si sicer doma sami merili krvni sladkor, a sedaj pri velikem delu bolnikov opažam poslabšanje bolezni, četudi se je zdelo pri njihovem poročanju po telefonu, da je v redu,” pojasnjuje dr. Smolejeva, ki temeljito zaščitena z vizirjem ter masko pod njim dela v svoji ambulanti. Pregledi namreč sedaj potekajo povsem normalno, medtem ko so imeli spomladi z bolniki samo telefonske stike.
“Vroči telefon” v ambulanti
Ker pa se bolniki bojijo okužbe in se želijo obisku diabetične ambulante izogniti, velikokrat pokličejo. “Predvsem pa je veliko telefonskih klicev, e-pošte v ambulantah družinske medicine. Medicinska sestra, ki se ukvarja tudi z bolniki, ki pridejo v ambulanto, tako ne zmore odgovoriti na vse klice in elektronska sporočila. Zato odzivnost ni takojšnja in bolniki so nezadovoljni. Vsaj za nekaj ambulant skupaj bi morali imeti medicinskega tehnika ali administratorja, ki bi sprejemal telefonske klice in odgovarjal na e-pošto ter naročal bolnike. To nam po sedanjih normativih ne pripada,” razmišlja dr. Smolej.
Vsaj za nekaj ambulant skupaj bi morali imeti medicinskega tehnika ali administratorja, ki bi sprejemal telefonske klice in odgovarjal na e-pošto ter naročal bolnike.
Diabetologinja opozarja, da gibanja kljub omejitvam nikakor ne smemo zanemariti, kar velja prav za vso populacijo, mlade in starejše. “Ja, stres, premalo gibanja, debelost, okužbe, to so vse dejavniki tveganja za pojav in predvsem poslabšanje urejenosti sladkorne bolezni. Tudi novi koronavirus lahko povzroči na novo nastanek sladkorne bolezni. In obratno – sladkorna bolezen in debelost, ki je pogosto sopotnica SB tipa 2, sta dejavnika tveganja za težji potek bolezni covid-19.”
Stres, stres…
Po njenem mnenju se bo sedanja prekinitev preventivne dejavnosti odrazila na zapoznelem odkrivanju novih sladkornih bolnikov. Tudi drugi ljudje so pod stresom. Marsikdo je ostal brez dela, kar pomeni, da je brez rednih prihodkov. Posledice zaradi koronavirusa so močno opazne tudi pri otrocih, ki imajo že več tednov šolo na daljavo. “Zadnje meritve so pokazale, da so telesno slabše pripravljeni in da se je v povprečju povečala njihova telesna masa, kar vse pomembno vpliva na pojavnost sladkorne bolezni v prihodnosti,” poudarja dr. Darja Smolej.
Tudi novi koronavirus lahko povzroči na novo nastanek sladkorne bolezni. In obratno – sladkorna bolezen in debelost, ki je pogosto sopotnica SB tipa 2, sta dejavnika tveganja za težji potek bolezni covid-19.
Po podatkih NIJZ ima v Sloveniji sladkorno bolezen 136.911 ljudi, zdravi se jih dobrih 116 tisoč, vendar pa naj bi po nekaterih ocenah imelo skoraj 80 tisoč ljudi to bolezen še nediagnosticirano. Zato ima lahko zapostavljanje preventive hude dolgoročne posledice. Gre namreč za bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete, še posebej srčno-žilne. Nasploh so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Slepota, infarkt…
Pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Sladkorni bolniki imajo kar tri do štirikrat večjo možnost za nastanek srčno-žilnih zapletov kot drugi. Tesno povezanost med sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi stroka ponazarja z razlago, da bi lahko govorili kar o “sladkorno-srčno-žilnih boleznih”.
Da je sladkorna bolezen izjemno razširjena in v porastu, kaže tudi podatek, da se je med leti 2008 in 2019 število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega sladkorja povečalo za skoraj 40 odstotkov.
