Vsak evro šteje, pravijo. Zmagovalna kombinacija pa je, ko ob tem storimo še nekaj za boljši in čistejši zrak. Dve muhi, ki sta vsekakor trn v peti Zasavcev. Pa poglejmo.
Največ presežkov delcev PM10 imamo ravno v Zasavju, v Zagorju kar največ v Sloveniji. Pravilno kurjenje v kurilnih napravah s trdnim gorivom in pravilna priprava drv zelo povečata izkoristek kurjenja drv, prav tako zelo zmanjšata izpuste zdravju škodljivih prašnih delcev PM10 in manjših.
Izsledki raziskav kažejo, da se izkoristek kurilnih naprav tako poveča za najmanj 20 %, izpusti prašnih delcev pa se prav tako zmanjšajo za 20 %. Vse skupaj pa vpliva tudi na vašo denarnico.
Največ emisij delcev prav iz individualnih kurišč
Kako torej izboljšati zrak v povezavi z malimi kurilnimi napravami?
- Korak: Začne se z dobro toplotno izolacijo in s tem zmanjšanjem potreb po toplotni energiji. Korak dober tudi za vašo denarnico.
- Korak: Priključitev na daljinsko ogrevanje ali ogrevanje s plinom.
- Korak: Če daljinskega ogrevanja in plina ni, na okoljskem ministrstvu svetujejo nabavo sodobne kurilne naprave ali toplotne črpalke.
- Korak: Če v drugi in tretji korak ne boste šli, potem na ministrstvu svetujejo:
Vaša naprava naj bo pravilno dimenzionirana in pravilno montirana,
kurilna naprava in dimnik naj bosta redno pregledovana, čiščena in vzdrževana,
ključna – kritična faza kurjenja z drvmi v mali kurilni napravi je čas zakuritve drv (da se čim prej doseže polna temperatura, pri kateri obratuje mala kurilna naprava). Ta čas naj bo torej čim krajši. Pri tem je tudi pomembno, da podkurimo z lesno volno, drva naj bodo zložena navzkrižno (da bo med njimi lahko krožil zrak za zgorevanje), količina drv naj ne bo prevelika.
ne naložite preveč drv naenkrat,
kurimo samo zračno suh les.
Nikoli v mali kurilni napravi ne kurimo gorljivih odpadkov!
Kurjenje odpadkov (roževinasti odpadki, ostanki ivernih plošč, plastičnih ali gospodinjskih odpadkov, lepenk,…) škoduje vašemu zdravju, onesnažuje okolje, obenem pa poškoduje vašo kaminsko peč in dimnik ter celo povzroči požar, svari Matej Drobež iz Občine Zagorje.
Veliko gorljivih odpadkov, še pojasnjuje Drobež, ene izmed takšnih so recimo impregniran les, umetne mase in papir – vsebujejo težke kovine in halogene elemente – ti pa človeku, živalim in naravi povzročajo nepopravljivo škodo.
Posebni odpadki sodijo v posebne zbiralne posode za ločeno zbiranje odpadkov.
NASVETI za pravilno pripravo drv:
drva se naj podrejo v zimskem času, ko je vlage v drevesih najmanj,
različne vrste lesa se različno dolgo zračno sušijo, praviloma se drva zračno sušijo dve leti,
najbolj primerna oblika polena je trikotnega preseka s stranicami približno 7 – 9 cm, oziroma z obsegom polena približno 21 – 25 cm. V primeru zelo majhnih kurišč, kot so npr. štedilniki, se lahko velikost polena zmanjša in prilagodi kurišču. Tudi dolžina polen se prilagodi kurišču. Sicer pa se glede preseka in dolžine polen upošteva navodila proizvajalca kurilne naprave,
nasekana drva se zloži na podstavek, ki zagotavlja nemoteno gibanje zraka okoli drv, sušenje naj bo na sončni legi, drva naj bodo pokrita,
pred začetkom kurilne sezone drva zložimo v kurilnico, ker se v jesenskih vlažnih mesecih delež vlage v njih začne ponovno dvigovati. Vlažnost drv zmerimo z merilnikom vlažnosti drv
Ogroža nas tudi CO
Do emisij delcev ne prihaja le zaradi kurjenja lesa. Izpusti iz individualnih kurišč pri nas sicer predstavljajo poglaviten vir delcev, vendar pa delci izvirajo tudi iz cestnega prometa, kmetijstva in industrijskih procesov, nam pojasnijo na Ministrstvu za okolje in prostor.
Pri nepopolnem zgorevanju biomase nastaja tudi CO in lahkohlapni ogljikovodiki, zato so emisije CO pričakovane. In kako vidimo, kdaj je nekaj narobe z izgorevanjem v naši napravi?
Prispevek je omogočila Občina Zagorje!
