Ideja, ki jo v Hrastniku že nekaj časa širi Marko Funkl je, da bi del občinskega proračuna namenili odločitvam občanov.
“Da ne bi samo vsake 4 leta na volitvah s svojim glasom izbral le župana in ekipo, ampak da bi župan moral organizirati posvete, pogovore in bi se ljudje odločali sami, kateri projekti so jim bolj pomembni.”
Na ta način bi spodbujali tudi aktivno državljanstvo, poudari dr. Renata Karba iz Umanotere, ki je pred kratkim prišla v Zmajevo luknjo na Dolu pri Hrastniku, da bi domačinom pojasnila, kako participatorni proračun deluje.
V igri so manjši, hitro izvedljivi projekti
Funkl poudarja, “tukaj ne gre za megalomanske projekte, ponavadi gre za urejanje okolice” in kot primer navede aktivnosti KS Dol pri Hrastniku, kjer razmišljajo o pešpoti med Dolom in Hrastnikom, o ureditvi določenih stavb in nenazadnje o ureditvi okolice, ki so jo v zadnjem času tudi delno hortikulturno uredili.
Ljudje se sami odločijo z vsoto, ki jo imajo na voljo.
Postopek je zelo enostaven, pojasnita Funkl in Karbova – najprej se zberejo predlogi, ki jih mora občina, ta je namreč servis občanom, ovrednotiti in oceniti realnost projektov. “Vsi, ne glede na vrednost morajo biti ocenjeni” doda Funkl in nadaljuje: “Na koncu so ljudje tisti, ki dvignejo roko”. Omejitev pa je seveda znesek, ki je v določeni skupnosti namenjen tovrstnim odločitvam.
Odvisno od “politične poštenosti”
Odločitev o tem, da občina del denarja, ki je namenjen investicijam, nameni projektom izbranim od ljudstva je neobvezujoča. Potrdi jo občinski svet, vseeno pa zakonsko ni obvezujoča in gre le za “politično poštenost” kot pravi dr. Karba.
Maribor, Ajdovščina in Komen so občine, ki že uvajajo participatornost pri investicijah v občini. Ajdovščina se je odločila za delavnice, povabili so različne akterje na tem področju in skupaj dorekli 48 projektov, od tega so jih potrdili 22 in nekateri se že izvajajo.
Malce drugačno pot so ubrali v Mariboru. Izbrali so eno mestno četrt, kjer “testirajo” projekt participatornega proračuna. Dobili so okoli 100.000 evrov, pripoveduje Funkl in prepustili odločitve ljudem. Dobili so 22 predlogov, 14 pa je takih, ki jih je občina že upoštevala v proračunu. Iz ene mestne četrti bodo podoben sistem razširili na 5 skupnosti.
Pasti so prisotne
Na pasti, opozarjajo tudi člani Umanotere. Težava je, da se izbran projekt ne izpelje do konca. Torej, kljub temu da ga izberejo, se ne realizira. To zmanjša motiviranost in pripravljenost ljudi za sodelovanje.