Beno Omahne, ki je organizator dogodka pravi, da “taborniki niso le društvo, je način življenja.” Ob 40. obletnici delovanja zagorskih tabornikov so se prireditve udeležili tako nekdanji taborniki, ki so društvo ustanovili, kot tudi najnovejši, ki so se s taborništvom srečali šele v zadnjem letu, in po besedah organizatorja, skupaj preživeli prijeten, taborniško obarvan dan. Taborniki po celi Sloveniji delujejo pod geslom “ustvarjamo boljši svet”, saj otroke in mlade preko mladinskega dela v naravi vzgajajo v aktivne člane družbe, dobre in solidarne osebe, ki spoštujejo in gojijo razumevanje do narave. Poleg ustvarjanja kvalitetnega programa za mlade v naravi, zagorski taborniki lokalni skupnosti pomagajo z organizacijo in participacijo v čistilnih akcijah, več let so organizirali tudi pobiranja žabic ter so aktivni člani enote civilne zaščite za postavljanje začasnih prebivališč ob primeru naravnih ali drugih nesreč.
Skrbno premišljeni program in usposobljeni vodniki
“Po različnih starostnih kategorijah se skupine srečujemo tedensko, skupini podobno starih
tabornikov se imenuje vod, zanje pa skrbi vodnik. Vodniki so na posebnem večtedenskem tečaju usposobljeni člani, starejši od 16 let. Na tečaju se naučijo vse od pedagoških vsebin predajanja informacij različnim starostnim skupinam, usposobijo se v osnovah prve pomoči, osnovah pravnega okvira o skrbi za skupine otrok in ostalih splošnih pravil, ki jih potrebujejo za uspešno delovanje,” je razložila tabornica Zarja Bašelj. Kot je še dodala, je pri taborništvu velik poudarek na preverjanju in utrjevanju osnovnih taborniških veščin, kot so branje zemljevida, orientacija s kompasom in preko ostalih znakov, ki jih najdejo v naravi, postavljanja zasilnega prebivališča, postavljanja in netenja ognjev, komunikacijo z Morsejevo in Winklerjevo abecedo in še mnogo drugih “taborniških veščin”.
Pri tabornikih celoten program in delovanje rodu podpirata načelnik in starešina, ob podpori rodove uprave. To so največkrat najstarejši in najaktivnejši taborniki v rodu, vendar večina je še vedno mlajša od 35 let. Bašelj pravi, da jih ravno to, “da mladi učijo mlade, starejši pa le podpirajo njihovo delovanje in jim nudijo podporo, loči od ostalih mladinskih organizacij. Vod in vodnik tako skupaj rasteta, se drug od drugega učita, med njimi pa se ustvari posebna vez in razumevanje.”
Od tabornika do starešine
Aljaž Juvan, zdaj starešina rodu, je svojo taborniško pot začel že z vstopom v osnovno šolo. “Vsa poletja od takrat, sem preživel na taborjenjih, odraščal sem skupaj s svojim vodnikom in vodom,” je povzel Juvan, ki je, takoj ko je lahko, tudi sam postal vodnik, nato načelnik, trenutno je starešina. S prevzemom starešinske funkcije, se je pomaknil v ozadje, od koder opazuje “nadobudne mlade”, kot jim pravi, kako z zagnanostjo vzgajajo mlajše v taborniški način življenja.
Taborniških in drugih pomembnih vsebin se taborniki učijo na tedenskih srečanjih, višek
vsakega taborniškega leta, je poletni tabor. Na desetdnevnem bivanju v šotoru sredi neokrnjene narave, kjer nimajo telefonov, se kopajo v reki, kuhajo kosila in ob
večerih namesto ekranov, opazujejo zvezdne utrinke in ob ognju in spremljavi kitare pojejo
slovenske in tuje glasbene uspešnice, tekmujejo v kvizih in živijo preprosto. Vse, ki bi si to
želeli tudi zase ali svoje otroke, se jim lahko pridružijo med 30. junijem in 8. julijem v Desklah ob Soči. Več informacij najdete njihovem Facebook profilu.
FOTOGALERIJA, arhiv zagorskih tabornikov:
