Kako je to včasih težko, naporno, boleče ali pa se nam zdi preprosto brez veze. Hm … Pa je res tako? Ali se nam le zdi? Ali so to le izgovori za to, da nam ni treba vzeti svoje teže križa na svoja ramena, ker se križa ne zavedamo ali pa ga nočemo spoznati …?!
A pri tem imamo lep zgled, ki je za nas pretrpel cel križev pot in pokazal, da križ odrešuje, če verujemo v to. Verujem?
Kako globoke misli … bi marsikdo rekel … ja, človek je bitje globine, bitje, ki v najbolj skritih kotičkih svoje duše spoznava samega sebe. In Boga. Šele potem lahko bolje spoznava tudi druge okrog sebe.
Uprizorili križev pot
Bili so lepi, malo muhasti aprilski dnevi. Tipično za ta mesec leta. Ampak skupina Rozalinda se kljub temu ni dala. Vedeli smo kaj je naš namen in kako ga želimo doseči. Vedeli smo, da delamo nekaj dobrega. In tudi smo – uprizorili smo križev pot, a ne kar tako, to je bil križev pot našega življenja.
Preko uprizorjenih zgodb vsakdanjega življenja doma, v šoli, službi, skupnosti, smo premišljevali o svojih križih, napakah in grehih, ki so včasih pretežki za nas. Otroci in mladi smo tako s zgodbami, ki so na poseben način nagovarjale gledalce, prinašali Jezusovo sporočilo, ki nas vabi: Vzemi svoj križ in hodi za menoj! (Lk: 9, 23).
Tako je vsak udeleženec naših uprizoritev prejel papirnati križek, ki je slehernega spominjal na svoj življenjski križ. 14 postaj križevega pota smo tako odigrali na aktualen način in premišljevali o svojem življenju. Spoznavali smo kako je Jezus prisoten v današnjem svetu, tukaj in zdaj. Kako želi biti z nami sleherni trenutek. Vsak od nas je spoznal nekaj več. Vsak je prejel nekaj za svojo dušo, nekaj kar je ponesel domov.
Opogumljeni z zavestjo, da Bog odpušča in brezpogojno ljubi smo prijetno sklenili, da hočemo biti boljši kristjani, hočemo slediti Jezusu, ki nas spodbuja: Ne boj se, kajti jaz sem s teboj! (Mz: 26, 24)
Uprizoritve križevega pota smo načrtovali v naravi, da bi še bolj začutili simboliko naporne Jezusove poti in poti našega življenja. Nastopali smo v župnijski cerkvi Šentlambert v nedeljo, 2. aprila, med sveto mašo, v petek smo gostovali v Čemšeniku, kjer nas je rahlo deževje zadržalo v kapeli, a nas je tako še bolj povezalo med sabo. Finalno uprizoritev pa smo pripravili v domači kisovški župniji, kjer nas je pot s 14 postajami vodila po zelenih tratah do Golden ranča na Lokah. Četudi rahlo utrujeni, smo v prijetni Božji navzočnosti čutili mir in blagostanje srca.
Vsak, udeleženec našega križevega pota je tako lahko našel nekaj zase in odšel domov bogatejši in duhovno napolnjen, z zavestjo, da želi »dati Jezusa svojim ljudem, ne z besedami, ampak z zgledom, s svojo ljubeznijo do njega; z izžarevanjem njegove svetosti in s širjenjem vonjave njegove ljubezni«, kot lepo pravi Mati Terezija.Naj Jezus živi v nas in med nami!
Otroci in mladi iz kisovške župnijske skupine Rozalinda vam vsem želimo blagoslovljene in Ljubezni polne velikonočne praznike!
Blaž Vozelj
