KOLUMNA
Pogosto poslušam o tem, da je gospodarska kriza, da ni denarja, službe, da za Zasavje ni prihodnosti in da so ljudje vedno bolj nesrečni v upanju na odrešenika. Prihaja do bede, izrabe alkohola, nasilja v družini in iskanja zunanjih krivcev. Danes praktično velja rek-naj bo srečen, kdor ima službo.
Pa je temu res tako? Je zares vredno delati po cele dneve, biti hkrati še večinoma ponižan, razžaljen in vreden manj kot nič, tako v finančnem, kot v moralnem smislu. Je vredno cele dneve garati za drugega, sam pa na ta račun dobiš bedno mezdo? Je to zares v pravem smislu prednost? Ali pa je vse skupaj novodobna oblika suženjstva in dvig suženjske miselnosti?
Ali ni po 30 letih že čas, da ljudje v Zasavju in drugje v glavah preskočimo iz planskega gospodarstva (socializem) v tržno naravnan sistem (kapitalizem)? Ali ni čas, da se zavedamo, da je danes drugačen čas in da ni smiselno čakati, da ti nekdo ponudi službo – tlako? Ali ni čas, da postavimo sebe na prvo mesto in poskušamo ohraniti dostojanstvo?
Danes se nahajamo v sistemu, kjer je treba biti drzen, inovativen, prodoren in neumoren.
Štejejo čisto druge sposobnosti kot prej. Končana šola ne pomeni veliko. V današnjem sistemu uspevajo življenski ljudje, ki imajo poudarjene zgoraj naštete lastnosti in predvsem poznajo lastno vrednost in sposobnosti, da znajo to primerno izkoristiti. Današnji sistem je v določenem pomenu prava džungla in za preživetje je treba biti osebnostno maksimalno 'natreniran' v vseh pogledih.
Velike izbire ni – ali boš delal pod ceno za druge ali pa boš poskusil izkoristiti svoje potenciale in znanje.
Skratka verjamem, da bo počasi prišel čas, ko bodo premiki v glavah odločilni. Obstaja mnogo pravnih oblik in državnih ali drugih razpisov, s katerimi lahko poizkušamo uresničiti svoje cilje. Treba je storiti samo eno – narediti premik v glavi in pogumno zakorakati svojim sanjam naproti.
Avtor: Mitja Duh
Kolumna izraža mnenje in videnje avtorja, ki je v zakonskih mejah pri pisanju kolumne svoboden. Kolumna ne odraža mnenja uredništva.