Vdor v Facebook profil je na lastni koži preizkusila naša sodelavka Stanislava. Na elektronski naslov so ji poslali pismo, izsiljevanje v bitcoinih. Kar sicer ni bilo prvič, bilo pa je prvič, da so v sporočilu kar konkretno zapisali njeno geslo za vstop na družabno omrežje.
Sprva je elektronsko sporočilo skoraj spregledala, saj je tovrstnih pisem veliko. Enkrat gre za zadetke denarja, drugič najboljši telefon, spet tretjič grožnje z virusi in krajo identitete. A tokrat ni bilo kar tako, saj je pošiljatelj poznal od pike do vejice natančno geslo naše sodelavke. »Občutek je, kot da bi bil nekdo v mojem stanovanju, počutila sem se ogroženo.«
Takoj je spremenila varnostne nastavitve in geslo. Da je nekaj narobe, so jo obvestili tudi s Facebooka. Ko je opravila vse spremembe je morala korak za korakom potrditi, da so objave zadnjih nekaj dni res njene.
Sama prijave na policijo ni podala, smo pa šli preverjat, kako je s tem, mi. Takšnih vdorov je veliko, sorazmerno pa prijav malo.
Po ena prijava v treh občinah
Kazniva dejanja v povezavi z vdori na socialnih omrežjih in spletnih naslovih so v zadnjem letu obravnavale Policijska postaja Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija. Vsaka po en primer. »Na splošno gre v takšnih primerih za namen zlorabe podatkov za več različnih kaznivih dejanj kot so: zloraba osebnih podatkov, goljufija ali napad na informacijski sistem.« Osebni podatki so, kot pojasni Aleksandra Golec iz PU Ljubljana, poleg lažnih profilov najpogosteje zlorabljeni za sklenitev naročniških razmerij, za zavarovanja, pošiljanje pošte v imenu drugega, objava lažnega oglasa in prodaja predmetov na spletu. Pa tudi za odprtje transakcijskega računa, odprtje virtualnih denarnic, dvig denarja na pošti, banki, celo za izognitev kazni v policijskem postopku.
Policisti so v zadnjem obdobju zaznali lažno odpiranje profilov na družbenih omrežjih ( FB, Instagram …) na imena javnosti znanih oseb. Storilci ciljajo na profile znanih oseb z večjim številom sledilcev, v nadaljevanju pa z lažnim profilom poskušajo pridobiti premoženjsko korist od lažnih iger na srečo, investicijskih vlaganj ali zato, da bi pridobili osebne podatke in podatke o plačilnih karticah.
»Večino kaznivih dejanj storjenih na spletu, je delo storilcev, katerih podatke mora policija v predkazenskem postopku pridobiti in se nahajajo na spletnih strežnikih v tujini. Policija preko Europola sodeluje z državami članicami EU, preko Interpola pa s tretjimi državami. Pridobivanje podatkov mnogokrat zahteva uporabo pravosodne odredbe z vključitvijo pravosodnih organov, kar pa podaljša tovrstne preiskave.«
Kako torej ravnati?
Svojih osebnih podatkov NE posredujte neznanim osebam, opozarjajo policisti. V kolikor pa ugotovite zlorabo osebnih podatkov, zadevo prijavite policiji, sploh če gre za objavo brez osebne privolitve. Spremenite gesla, varnostne nastavitve vaših omrežij in drugih strani.
Za več nasvetov kako ravnati v konkretni posamezni situaciji pa več TUKAJ!
