Desetletje epidemij je prisililo oblast k vzpostavitvi novih vodnih virov in nastal je vodovod. Trboveljski trn v peti še Čeče in Dobovec.
Iz pipe pričakujemo pitno vodo, to je samoumevno. Pa ni bilo vedno tako, pravi avtorica knjige Stoletje trboveljskega vodovoda Irena Ivančič Lebar.
Še nedolgo nazaj je bil v Trbovljah velik problem ravno oskrba z neoporečno pitno vodo. Epidemije tifusa, ki so se pojavljale več desetletij, so oblast – rudniško in občinsko – prisilile v iskanje čistih vodnih virov.
Prvi načrt za izgradnjo narejen leta 1913
V razstavi, ki je na ogled v trboveljskem muzeju si lahko ogledate razvoj izgradnje vodovoda – od prvih načrtov, ki peljejo vodo do skupnih nalivalnic 'štirn', do širitve vodovoda in iskanja novih vodnih virov, zaradi večanja prebivalcev in industrije.
Vrata je komunala v petek odprla za vse občane tudi v črpališče Ačkun, ki predstavlja novo pridobitev javnega vodovoda in distribucijo pitne vode v občini. Da iz trboveljskih pip priteče pitna voda skrbi Komunala Trbovlje z enotnim vodovodom, je pojasnil direktor Milan Žnidaršič.
Rešiti še problem Čeč in Dobovca
Občina, po besedah Žnidaršiča, rešuje problem vodovoda Čeče, kjer imajo samostojni vodovod in bo v bližnji prihodnosti v najemu komunale. Bolj kompleksen je problem Dobovca še dodaja direktor, saj vaščani zastonj koristijo vodo iz termoelektrarniškega rezervoarja, ki je namenjen požarni vodi. 'Zavedamo se, da bomo slej ali prej, prišli do tega, da bomo tudi Dobovec dobili v najem in upravljanje.'
