V Sanjah velikanov ne le veličastna, temveč tudi kruta realnost trboveljskega dimnika [foto]

Zaključna razstava projekta Sanje velikanov, ki bo do 22. junija 2025 na ogled v galeriji Delavskega doma Trbovlje, prinaša vrhunske umetniške interpretacije tega trboveljskega simbola. Med njimi izstopa delo trboveljske umetnice dr. Đejmi Hadrović, naslovljeno Zenica mog oka 1974. Z novomedijsko instalacijo iz stekla, dima, svetlobe in zvoka odpira pogovor o drugi plati dimnika – tisti, ki govori o posledicah za okolje, zdravje in ljudi.

V njenem spominu dimnik ni le gradbeni dosežek, temveč opomin. Umetnica se v svojem delu Zenica mog oka 1974 vrača v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so delavci iz Zenice prišli v Trbovlje in sredi doline zgradili nekaj, kar naj bi pomenilo napredek. A za tem “velikim projektom” so ostale tudi zgodbe – o požrtvovalnih migrantih, o družinah, ki so zaradi onesnaženja izgubljale zdravje, in o otrocih, ki so odraščali z zdravniškimi kartoni, polnimi diagnoz dihalnih bolezni. »Za tehnološkim ponosom stoji tudi ekološka in socialna zgodovina, ki je pogosto potisnjena na rob spomina,« dodaja umetnica.

Projekt FASIH odpira pogovor o prihodnosti industrijske dediščine. V Trbovljah so se osredotočili na dimnik nekdanje termoelektrarne. Njihovi partnerji v Beogradu prav tako na termoelektrano in v Reki so umetnost združili z opuščeno tovarno papirja.

Izjemno zanimiva razstava, ki vključuje fotografska dela, VR vzpon na dimnik in delo svetovno priznane umetnice, ki s pomočjo stekla, svetlobe, dima in zvoka odpira vprašanja o simboliki in posledicah dimnika je do 22. junija brezplačno na ogled v galeriji Delavskega doma Trbovlje (v času odprte blagajne ali po dogovoru).

Obiskovalci si lahko ogledajo tudi izjemno virtualno izkušnjo V.R.T. P.T.I.C.H. avtorja Žige Pavloviča, ki obiskovalcem s pomočjo VR očal omogoča vzpon po dimniku in čisto na vrhu celo doživetje prostega pada z njegovega vrha v stilu »base jumperjev« – nekaj, kar v resnici niti ni mogoče izvesti, a je skozi umetnost postalo dostopno.

Razstavo dopolnjujejo fotografske serije študentov Line Golotić in Valterja Kolenca, ki v svojih objektivih ovekovečata zapuščene industrijske objekte v Zasavju – od RTH in TET do Medijskih Toplic. Hrastničanka Lina Golotić v fotografski seriji celo nastopa kot plesalka, kar dodatno povezuje industrijsko preteklost z umetniško sedanjostjo.

Dimnik kot oder sodobnega plesa

V Trbovljah pa umetnost ne ostaja zgolj med stenami galerij. V sklopu novega mednarodnega projekta Danube Dance Alliance, ki povezuje Trbovlje z Velenjem, Beogradom, Sarajevom in hrvaškim Svetvinčenatom, se bo trboveljski dimnik preobrazil tudi v nekakšen oder za sodobni ples.

Projekt je trenutno na točki, kjer se začenjajo kreacije umetniških del. Pet nekdanjih jugoslovanskih mest bo lokacija snemanja plesne zgodbe. Vsak od partnerjev bo ustvaril svoj del filma, ki ga bodo skupaj povezali v virtualno izkušnjo. Na vsaki od točk bodo tudi dogodki, kjer bodo obiskovalcem postregli z inovativnimi plesnimi koreografijami ter pokazali film – združeno delo vseh sodelujočih. V Trbovljah bo koreografijo pripravil Nik Rajšek, domačin in mednarodno priznani plesalec, ki bo v filmu nastopil skupaj z – robotom. Ta edinstveni duet bo predstavljal novomedijsko usmeritev Trbovelj in pomen sinergije med človekom, strojem in prostorom.

Projekt, ki se bo zaključil leta 2026, vključuje tudi plesne delavnice in predstavitve na festivalu Speculum Artium, kjer bo mogoče izkusiti delček tega, kar se snuje – prihodnost plesa v dialogu z industrijskim okoljem.

__________

Poleg Delavskega doma Trbovlje v projektu FASIH sodelujejo Centar za promocijo nauke in Muzej nauke i tehnike iz Srbije ter Sveučilišče u Rijeci, Prirodoslovni muzej Rijeka in Akademija primijenjenih umjetnosti sveucilisca u Rijeci iz Hrvaške. Projekt sofinancira Evropska unija.

V projektu Danube Dance Alliance Delavski dom Trbovlje sodeluje kot vodilni partner, pridružujejo pa se mu tudi Zavod Iskriva, iskrišče za razvoj lokalnih potencialov, Festival Velenje, The Collective, Zagrebački plesni ansambl, Institut za umetničku igru, Sarajevski Ratni Teatar SARTR, Europäische Donau-Akademie, Donaubuero, Ars Electronica, MOME Budapest in Stiftung HfG Ulm. Projekt je nastal v sodelovanju z mrežama New European Bauhaus on the Danube in Balkan DANCE project in ga sofinancira Evropska unija.

Bravo! Delavski dom v Trbovlje pripeljal štiri neverjetne mednarodne projekte