Prva pisna omemba Litije sega v 2. polovico 13. stoletja, kot trško središče pa je prvič omenjena 1386, ko je že imela status trgovskega in sejmarskega središča. Pisni viri navajajo, da je Litija dvakrat skoraj pogorela do tal, v 20. letih 16. stoletja so trg in njegovo okolico opustošili Turki in tudi kuga ni prizanesla njegovim prebivalcem, saj je morila kar dvakrat (1576 in 1646).
Na zemljevidu iz leta 1400 je Litija že prikazana kot trg in je imela cestno povezavo z Ljubljano, vendar je kraj najmočneje zaznamoval rečni promet. V Litiji je tako deloval čolnarski urad, mitnica in carinarnica. Za potrebe brodarstva so zgradili tudi dve ladjedelnici, okoliško prebivalstvo pa se je ukvarjalo pretežno z rejo vlečne živine, gojenjem lanu in konoplje, izdelovanjem vrvi ter gostinsko dejavnostjo. Na nekdanjo cvetočo dejavnost spominja kip čolnarja, delo akademskega kiparja Mirsada Begiča, ki ga je postavila Mestna skupnost Litija. Ob Savi je obstajala prastara prometna pot, ki jo je moč zaslediti že v bronasti dobi, malo kasneje pa se je skozi te kraje uveljavila znana »jantarjeva pot«, ki je vodila od Baltika proti Jadranu. Že Rimljani so v Litiji zgradili pristanišče, ki je bilo povezano s transportom svinčeve rude iz Sitarjevca. Rečni promet je doživel največji razcvet od 17. stoletja dalje, ko so regulirali savsko strugo in so po njej pričele voziti večje ladje, dolge do 50 m.
Litija danes praznuje. Datum 16. 6. so izbrali v spomin na določitev geometrijskega težišča Republike Slovenije – GEOSS. “Ta vseslovenski domoljubni projekt je začel nastajati leta 1981. Danes GEOSS predstavlja simbol slovenstva, večstoletnega prizadevanja za obstoj in razvoj ter zakoreninjenost Slovencev na tem prostoru,” pravijo na Občini Litija in ob tem še dodajo: “Združuje vse Slovenke in Slovence, državljanke in državljane Republike Slovenije,ne glede na narodnostno, politično, versko ali kulturno pripadnost.”
