Tiskalniki, ki človeku izdelajo novo roko, posebno orodje za Formulo 1, pomemben del letala. Sliši se neverjetno, še bolj zanimivo pa je, da vse to delajo v Hrastniku.
Weingartner: ‘3D printerje potrebujejo vsa podjetja, ki imajo lasten razvoj in pri razvoju potrebujejo prototipe.’
Poleg kemijsko tehnološkega laboratorija, kjer opravljajo monitoringe, analize goriv, tudi alternativnih – RTCZ ima namreč akreditacijo in je pooblaščen s strani ARSO – izdelujejo tudi tisto, zaradi česar smo jih obiskali mi – 3D printe. Sprejel nas je direktor Jože Weingartner, ki nam je razkazal tudi prostore, kjer ideje dobijo obliko.
Direktor RTCZ Jože Weingartner.
Leto po ustanovitvi 2002 so kupili svoj prvi 3D printer oziroma stroj za selektivno lasersko sintranje kovinskih prahov. ‘Po domače povedano, iz kovinskega prahu izdelujemo prototipe in orodne vložke,’ pojasnjuje direktor Jože Weingartner. Štiri leta kasneje so v Hrastniku pridobili še stroj za selektivno lasersko sintranje plastičnih prahov.
Regionalni tehnološki center Zasavje so ustanovili leta 2001 in deluje na dveh lokacijah v Trbovljah in Hrastniku z 11 zaposlenimi in pol milijona evrov letnih prihodkov.
Izdelki se lahko uporabijo tudi kot končni produkt, še izvemo, predvsem za manjše serije, saj tako ni potrebna izdelava orodij za brizganje plastike. V model se vgradi elektronika, lepotno se obdela in izdelek je pripravljen, da služi svojemu namenu.
Modeli za otroško strateško igro.
3D tiskanje tudi v umetnosti, medicini in visoki tehnologiji
Dobro sodelovanje z Delavskim domom Trbovlje je prineslo novo stranko v zasavski tehnološki center. Stelarcu, avstrijskemu umetniku so v Hrastniku izdelali posebne mini robote, ki jih uporablja pri svojih predstavah.
‘Vse bolj delujemo tudi v medicini,’ pojasni Weingartner, saj so skupaj z rehabilitacijskim centrom Soča izdelali prvo estetsko roko pacienta, ki je čista kopija zdrave roke tega človeka. Kako, se sprašujete? ‘Iz rentgenske slike njegove zdrave roke, smo naredili zrcalno in izdelali kalup. V Soči so nato skupaj s protetiko izdelali roko iz silikona, ki je povsem podobna njegovi zdravi roki’ ponosno razloži direktor. Tudi njihovi plani za prihodnost bodo vse bolj usmerjeni v medicino.
‘Zanimivo je, da vsi vidijo lobanje in podobno, to je pa le odstotek tega kar naredimo. Mislim, da sodelujemo praktično z vsemi večjimi slovenskimi podjetji. In v teh letih smo naredili več kot milijon izdelkov.’
Kje vse najdemo hrastniške 3D printe?
‘Za letalsko industrijo delamo s štirimi podjetji, ki oskrbujejo mednarodna letalska podjetja. Vsakič znova sem presenečen, da v Sloveniji naredimo toliko komponent, ki se delajo za letalstvo. Takšne stroje imajo tudi FBI in celotna ekipa Formule 1, saj se tiskajo tudi materiali s karbonskimi vlakni, ki so lahki in zato primerni za to industrijo.’
Največ delajo za Slovenijo, so pa letos začeli z aktivnostmi v Avstriji in na Hrvaškem, kjer so z vstopom v EU zanje bolj dostopni. ‘Predvsem v protetiki in medicini ciljamo na Bližnji vzhod, Rusijo. Na trge, kjer so pripravljeni plačati za kvaliteto.’
Vse več inovatorjev potrka na njihova vrata
‘Inovacije so zagotovo naša niša, čeprav največ sodelujemo z velikimi podjetji, ki imajo dovolj lastnega razvoja. Trenutno imamo tako zaseden stroj, da že dve dni razmišljamo, kako bomo do novega leta vse naredili.’ Pri razvoju so pomagali že nekaj slovenskim podjetjem, ki so izdelke predstavili na Kick Starter-ju, med drugim tudi domačinom z izdelkom Chipolo.
Zapiranje RTH in likvidacija TET močan vpliv
‘Letošnje leto imamo kar malo težav, glede na to, da sta naša največja odjemalca bila Rudnik in Termoelektrarna Trbovlje in s tem tudi povezani določeni poslovni partnerji, ki so sodelovali z njimi in smo za njih opravljali določene storitve’, zato letošnje leto ne bodo končali pozitivno, pojasni Weingartner. Drugo leto pričakujejo boljše rezultate, saj naj bi s prijavo na dveh razpisih zagotovili delovanje tehnološkega centra za nadaljnja štiri leta, obenem pa najverjetneje zaposlili še eno osebo.
